| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA ŽENSKIH LIKOV V ROMANIH UČITELJICA KLAVIRJA, LJUBIMKI IN NASLADA ELFRIEDE JELINEK
Anka Vidmar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga skozi perspektivo marksistične in feministične literarne teorije analizira ženske like v treh romanih avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek. V teoretičnem delu so predstavljene politične in kulturne razmere v Avstriji in njihov vpliv na sodobno avstrijsko književnost ter književnost avstrijskih pisateljic. Osnova analize književnih likov v Ljubimkah, Učiteljici klavirja in Nasladi so marksizem, feminizem in psihoanaliza. Naloga je zgrajena tako, da obravnava štiri dejavnike, in sicer imena, poklice, okolje in odnose ženskih književnih likov, pri čemer je predvsem v družbenem okolju in odnosih opazen močan vpliv patriarhata. V tem smislu je diplomska naloga, kakor tudi književnost Elfriede Jelinek, politična. Namen pisateljice je razbliniti blišč kapitalizma in osvetliti razloge ženske podrejenosti v patriarhatu, to pa ji uspeva s prikazom nasilja, vulgarnosti in s pretiravanji.
Ključne besede: Elfriede Jelinek, patriarhat, marksizem, feminizem, psihoanaliza, Ljubimki, Učiteljica klavirja, Naslada, ženski književni liki, kapitalizem, sodobna avstrijska književnost, avstrijske pisateljice, politika.
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 2063; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Aktivisti za moške pravice in feministi: sovražniki ali potencialni zavezniki?
Sandi Anžel, 2019, magistrsko delo

Opis: Aktivizem za moške pravice ima bogato in zanimivo zgodovino. Začel se je sočasno s feminizmom, a zaradi ideoloških nestrinjanj sta se nato gibanji razšli. V naši nalogi smo pri gibanjih ugotovili dve pomembni razliki. Prva se kaže v dojemanju patriarhata. Aktivisti za moške pravice trdijo, da so moški podvrženi trpljenju zaradi feminizirane družbe, kjer imajo večino moči ženske, medtem ko feministi trdijo, da še vedno živimo v patriarhalni družbi, ki posameznike socializira v tradicionalne spolne vloge. Druga se kaže v dojemanju nastanka neenakosti na podlagi spola. Aktivisti za moške pravice trdijo, da te neenakosti nastanejo zaradi avtonomnih in individualnih odločitev posameznikov in ne zaradi strukturnega zatiranja na podlagi spola, kot to trdijo feministi. Našli pa smo tudi nekaj podobnosti. Prva izhaja iz začetka gibanja, ko so aktivisti za moške pravice skupaj s feministi trdili, da patriarhat in tradicionalne spolne vloge škodijo tako ženskam kot moškim. Druga podobnost pa je v postfeministični teoriji, ki se v veliko točkah sklada z nekaterimi prepričanji aktivistov za moške pravice. Odkrili smo tudi potencial za zavezništvo, in sicer v postfeministični teoriji in v skupnem delovanju zmernih predstavnikov obeh strani, kar bi se lahko v prihodnosti manifestiralo v skupnem gibanju za tranzicijo spolov oz. spolnih vlog.
Ključne besede: feminizem, aktivizem za moške pravice, spolne vloge, patriarhat, neenakost
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 387; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici