| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
The need for a unified patent court
Eugénio Lucas, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: This article discusses the need of a Unified Patent Court, as a major contribution for the implementation of the European unitary patent. It begins by outlining the evolution of European patent rights and identifying the problems of the current system. Implementing a Unified Patent Court will be defended as a solution for one of the most important problems of the European patent: the lack of a central mechanism of jurisdictional control. The current model of jurisdictional control gives rise to a situation of great legal uncertainty and has diminished the value of European Union patent rights. We will analyse the virtues and disadvantages of the new European Unitary Patent resulting from the adoption of Regulations (EU) 1257/2012 and 1260/2012 and the Agreement on a Unified Patent Court.
Ključne besede: unified patent court, European unitary patent, European patent convention, patent itigation, European patent system
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 0

2.
Zaščita intelektualne lastnine na nacionalni in evropski ravni s primerom zaščite modela
Ana Pahič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene različne vrste zaščite intelektualne lastnine tako na nacionalni, kot evropski ravni. Natančneje so opisani postopki pridobitve zaščite patenta, blagovne znamke in modela. Stroški, povezani s samim postopkom zaščite, kot tudi z ohranjanjem le-te, so povzeti po aktualnih podatkih. Opravljen je primer zaščite modela na dejanskem primeru tridimenzionalnega lesenega metuljčka. Vključene so predvidene prodajne količine, prihodki in stroški izdelave obravnavanega izdelka. V zaključku oz. diskusiji so obravnavana začetna raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: intelektualna zaščita, patent, znamka, model, leseni metuljček
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 342; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Pravno varstvo računalniških programov s poudarkom na pomenu interoperabilnosti
Matej Kraner, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava posamezna vprašanja, ki se nanašajo na avtorsko-pravno varstvo računalniških programov. V zvezi s tem ugotavlja, da glede na razlikovanje med idejnimi osnovami računalniškega programa in samim izrazom računalniškega programa, ki je varovan z avtorskimi pravicami, funkcionalnost z le-temi ni varovana, saj bi s tako širokim oziroma s takšnim načinom vrstva omogočili prilaščanje idej v škodo tehničnemu napredku. Na področje digitalnega gospodarstva in konkurence pa pomembno vpliva tudi obratni inženiring računalniških programov. Glede slednjega delo ugotavlja, da je dovoljeno opraviti tako imenovani obratni inženiring v širšem smislu (to je z dekompilacijo strojne kode) z namenom pridobivanja informacij (s strani zakonitega pridobitelja računalniškega programa), ki so potrebne za doseganje interoperabilnosti med različnimi računalniškimi programi, vendar se tako pridobljeni podatki ne smejo uporabiti za razvijanje, proizvodnjo ali trženje računalniškega programa, ki je v svojem izrazu bistveno podoben. Povedano drugače, dekompilacija računalniškega programa je dovoljena, v kolikor je ta nujna za pridobitev informacij o vmesnikih in protokolih, ki so potrebni, da lahko prihaja do izmenjave podatkov med dvema programoma. Vendar je dovoljeno, da zakoniti pridobitelj računalniškega programa brez dovoljenja imetnika avtorske pravice opazuje, proučuje ali testira delovanje tega programa zato (če ni imel dostopa do izvorne kode), da dožene ideje in načela tega programa (tako imenovano testiranje »black box«), če izvršuje dejanja, ki jih licenca dovoljuje, z namenom, da bi njegovo delovanje poustvaril v drugem programu.
Ključne besede: avtorsko pravo, računalniški program, interoperabilnost, patent, poslovne skrivnosti
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 1431; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (710,29 KB)

4.
Mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih
Leon Ritovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V sodobnem času prihaja do vse močnejše krepitve družbeno-ekonomskih vezi. K stopnjevanju mednarodnega povezovanja in ekonomske blaginje veliko pripomore tehnološki razvoj. Temelj za njegovo spodbujanje med drugim predstavlja zaščita pravic intelektualne lastnine. Pomemben del intelektualne lastnine predstavljajo patenti, saj spodbujajo tehnično ustvarjalnost. V tem kontekstu raziskujemo mednarodno sodelovanje na področju patentov. Pri tem opazujemo čezmejne patente na podlagi podatkov patentnih prijav za približno tri desetletja. Kot prvo ugotavljamo, da je na dolgi rok naraščal delež čezmejnih patentov s soizumitelji, ki prihajajo iz različnih držav; naraščal je tudi delež vseh tistih čezmejnih patentov, pri katerih pripadajoči prijavitelji in izumitelji prihajajo iz različnih držav. To odražajo naraščajoče vrednosti indikatorjev IDIF in ADIF oz. IDAF v opazovanem obdobju na ravni EU-28 in na globalni ravni. Kot drugo ugotavljamo, da mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih v večji meri odraža čezmejno lastništvo patentov, kot to odraža čezmejno sodelovanje med samimi izumitelji. To je razvidno iz relativno visokih vrednosti indikatorjev ADIF oz. IDAF in po drugi strani iz nekoliko nižjih vrednosti indikatorja IDIF v celotnem opazovanem obdobju na globalni ravni. Kot tretje ugotavljamo, da so nekatere države, ki v preteklosti niso beležile koncentracije čezmejnega lastništva patentov, z leti to koncentracijo občutno povečale. Po drugi strani pa večina visoko razvitih držav, ki so sprva beležile zelo visoko koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, ni ohranila tako izrazite koncentracije skozi celotno opazovano obdobje. To smo preverili z analizo patentnih prijav na Evropski patentni urad na podlagi 16 izbranih visoko razvitih držav. Uporabili smo sekundarne podatke iz elektronske baze OECD za razpoložljiva tri desetletja. Na podlagi teh podatkov smo razvili koeficient koncentracije čezmejnega lastništva patentov, ki ga računamo kot razmerje ADIF / IDAF za vsako posamezno leto v okviru vsake izbrane države. Nato smo prikazali vrednosti tega koeficienta skozi celotno obdobje za vsako izbrano državo. Na ta način smo lahko na dolgi rok primerjali gibanja koeficientov med opazovanimi državami. Ugotavljamo, da nabor držav, ki beležijo koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, na dolgi rok ni enak, saj se spreminja in s časom nekoliko povečuje. Prav tako sklepamo, da se za (visoko razvite) države v splošnem stežka prognozira pripadajoča gibanja tovrstne koncentracije zgolj na osnovi makroekonomskih podatkov. Vrednosti koeficienta koncentracije čezmejnega lastništva patentov na državni ravni očitno odraža tudi sklop številnih mikroekonomskih in panožnih dejavnikov, saj se vsak posamezen ekonomski subjekt pri svojem delovanju srečuje z drugačnimi okoliščinami.
Ključne besede: čezmejni patent, patentna zaščita, izum, licenciranje, intelektualna lastnina, evropsko konkurenčno pravo, tehnološki razvoj, globalizacija
Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 496; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

5.
Analyzing the process of patent aubmission with a special emphasis on the phases of the research process
Mitja Ruzzier, Tine Nagy, Robert Ravnihar, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: This article presents some findings about the process of patenting of Slovenian and foreign researchers in scientific research. Based on the reviewed literature and with help of our conceptual model, we establish that the patenting process can be divided into three separate phases: knowledge detection phase, knowledge dissemination phase and knowledge transfer phase. During the process of researching and patenting, a variety of factors affect the results, which can be divided into two groups: internal and external factors. In Slovenia, patents are statistically significant for researchers working and exploring in the fields of natural science and engineering. Research results in the form of a patent largely depend on financial support and work experiences of individual researchers or research groups. The commercialization of a patent means a successful ending of the research process, as many positive benefits are expected.
Ključne besede: researchers patenting activity, researchers patenting productivity, process of innovation, patenting process, patent driving forces, patent driving areas, academic entrepreneurship
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 599; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (570,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Patentiranje v rastlinski biotehnologiji - kmetijska izjema
Maja Planinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava institut kmetijske izjeme kot eno izmed vidnejših pridobitev v rastlinski biotehnologiji in v tem pogledu tudi kot pridobitev v pravu intelektualne lastnine. V skladu s to izjemo lahko kmet uporablja rastlinski zaščiten material za uporabo v poljedelstvu. Izjema pa hkrati vključuje tudi dovoljenje, da kmet svoje pridelke iz zaščitenega materiala uporablja za nadaljnje razmnoževanje na svoji kmetiji. Teorija si je na področju instituta kmetijske izjeme enotna, vendarle pa je opaziti velike težave v uporabi pravila v praksi. V magistrskem delu je zato institut kmetijske izjeme analiziran v luči sodnih odločb Sodišča EU. Ker se institut kmetijske izjeme pojavlja tako pri žlahtniteljski pravici kot pri patentu, je v magistrskem delu najprej predstavljeno, kako se pravici med seboj razlikujeta in kakšna je uporaba kmetijske izjeme pri eni in pri drugi pravici. Ugotoviti je, da je ena izmed šibkosti tega instituta sistem nadzora, ki postavlja velik konflikt v razmerju imetnik pravice – kmet, zato je treba vzpostaviti neodvisne organe, ki bi nadzor opravljali. Prav tako se določene težave pojavljajo v zvezi z vsebino in obsegom nadomestila pri kmetijski izjemi, zato je nujen nov ali pa posodobljen izvedbeni predpis, ki bi to uredil. V sklopu analize so predstavljene možnosti izboljšanja instituta kmetijske izjeme. Ugotoviti je, da so predpisi, ki področje urejajo skopo zapisani, zato jih je v celoti treba posodobiti. Prav tako je ugotoviti, da med državami članicami prihaja do razlik v ureditvi tega področja, zato prihaja do različnih interpretacij nekaterih določb. Kljub težavam v praksi pa je glede na aktualnost biotehnologije v svetu optimistično posodobitve instituta glede takšnih pomanjkljivosti pričakovati.
Ključne besede: kmetijska izjema, kmetijski privilegij, rastlinska biotehnologija, patent, žlahtniteljska pravica, pravice intelektualne lastnine, Direktiva 98/44, Uredba 2100/94, Uredba Komisije 1768/95
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 893; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (881,34 KB)

7.
Advantages and disadvantages of the single European patent
Klara Glazer, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: In February 2013, the European Union successfully completed more than 30 years of negotiations and formally signed an agreement establishing a single European patent. The agreement brought about a more competitive patent law compared with that in the United States and Japan. The agreement resulted in a number of advantages, especially for small and medium-sized enterprises, such as the reduction of costs by as much as 80%, simplification of procedures, and the adoption of the Unified Patent Court. With the new unitary patent, intellectual property will grow in importance. Yet experts warn that the new patent results in new forms of unwanted behavior, such as forum shopping and the emergence of patent trolls. This study presents both sides-the pros and cons-to predict the effects on business and cover the widest possible range of experts, providing their views on the topic.
Ključne besede: Single European patent, single patent court, reduce costs, patent trolls, simplified procedures, forum shopping, European Union
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 611; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (312,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Neškodljivo razkritje izuma - milostno obdobje
Tamara Dugar, 2017, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava vprašanje milostnega obdobja na področju patentov. Avtorica najprej predstavi značilnosti patenta in kriterij novosti izuma, kot najpomembnejši pogoj za pridobitev patenta, nato pa pojem milostnega obdobja, njegove značilnosti in prednosti, ki jih prinaša izumiteljem. Natančneje je analizirana ureditev milostnega obdobja v ZDA, pri čemer je posebna pozornost posvečena zakonu Leahy – Smith America Invents Act, ki je uvedel spremembe tega instituta, in ureditev v Evropi, kjer imamo v zvezi s patentom na voljo institut neškodljivega razkritja izuma, milostno obdobje pa je priznano le na področju modelov. Avtorica ugotavlja, da bi v Evropi bi bilo smiselno uvesti milostno obdobje pred vložitvijo patentne prijave vsaj v obliki t. i. »varnostne mreže«, saj so evropski izumitelji v deprivilegiranem položaju v primerjavi z izumitelji, ki delujejo v sistemih, kjer se lahko zanašajo na obdobje milosti. Uvedba milostnega obdobja je naslednji korak, ki ga narekuje nadaljevanje postopka harmonizacije mednarodnega patentnega prava.
Ključne besede: milostno obdobje, patent, novost izuma, stanje tehnike, razkritje izuma, neškodljivo razkritje, harmonizacija
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 598; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (933,49 KB)

9.
PATENTNE PORAVNAVE S POVRAČILI FARMACEVTSKIH PODJETIJ IN ČLEN 101 PDEU – KAKO RAZLIKOVATI MED ZAKONITIM IN NEZAKONITIM REŠEVANJEM SPOROV
Jure Zadnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava patentne poravnave s povračili in njihovo skladnost s členom 101 PDEU. Gre za sporazume, ki se sklepajo med originarnim in generičnim podjetjem, dvema različnima vrstama farmacevtskih podjetij, tako da generično sprejme omejitev trženja svojega zdravila, originarno pa nanj prenese določeno vrednost. Take poravnave ohranjajo visoko ceno zdravila in s tem negativno vplivajo na blaginjo potrošnikov. Po drugi strani pa lahko stranke postavljajo v boljši položaj zaradi delitve ohranjenega monopolnega dobička. Vendar obstoj obeh elementov v določeni patentni poravnavi ne pomeni avtomatične kršitve člena 101 PDEU. Ker imata oba lahko povsem zakonite pravne podlage, je potrebno analizirati vsako patentno poravnavo posebej. V diplomskem delu se osredotočamo na delo Komisije na tem področju, predvsem kar zadeva primernosti njenega pristopa in testa za presojo zakonitosti posameznih patentnih poravnav. Ugotavljamo, da je test Komisije, ki v glavnem temelji na presoji povratnega prenosa vrednosti, neprimeren za natančno razlikovanje med patentnimi poravnavami, ki omejujejo konkurenco in tistimi, ki je ne. Komisija se preveč osredotoča le na ekonomski model sklepanja patentnih poravnav s povračili in ne upošteva, da so prenosi vrednosti lahko posledica pomanjkljivosti pravnega okvirja v katerem deluje farmacevtski sektor. Poleg tega bi lahko v večji meri upoštevala, da se poravnava naša na patent, ki v kolikor je veljaven predstavlja povsem zakonito podlago za sprejeto omejitev generičnega podjetja, ob enem pa lahko izključuje obstoj potencialne konkurence med obema podjetjema. Komisija patentne poravnave sklenjene v zadevah Lundbeck in Perindopril opredeli kot sporazume, ki že po svoji naravi omejujejo konkurenco. Vendar splošen in ne popolni test ni primerna podlaga za tako strogo odločitev. To je še toliko bolj res od kar je Sodišče v zadevi Cartes Bancaires zavrnilo široko razlago kategorije omejitev po cilju, v katero se uvrščajo le najhujše in očitne kršitve prepovedi omejevanja konkurence. Patentne poravnave, tudi tiste s povračili, pa so po navadi vse prej kot to. Pojasnitev razlage s strani Sodišča bi lahko pomembno vplivala na postopanje Splošnega sodišča glede pritožb podjetij iz zadev Lundbeck in Perindopril, ki bi odločitvi Komisije glede omejevanja po cilju pri patentnih poravnavah s povračili lahko razveljavilo. Na isti rezultat pa lahko sklepamo tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Actavis.
Ključne besede: patent, patentne poravnave s povračili, sektorska preiskava, omejitev vstopa generičnega podjetja, povratni prenos vrednosti, zadeva Lundbeck, zadeva Perindopril, člen 101(1) PDEU, omejevanje konkurence po cilju
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 733; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

10.
Inovativne metode pri gradnji mostov po tehnologiji postopnega narivanja
Viktor Markelj, 2016, doktorska disertacija

Opis: Gradnja betonskih mostov po tehnologiji postopnega narivanja (TPN) je postala zelo priljubljen način gradnje. Glavne prednosti te metode gradnje so neodvisnost od ovire, hitra in varna gradnja, kvaliteta konstrukcije in nenazadnje gospodarnost gradnje. Poleg množice prednosti, pa ima ta način gradnje tudi precej veliko slabost, to so ostri geometrijski robni pogoji. Tehnologija zahteva ustrezno kombinacijo geometrije osi in nivelete. V ostalih geometrijskih pogojih je TPN le pogojno uporabna. Disertacija obravnava inovativne metode na področju vertikalnega odstopanja od teoretične linije, ki omogoča narivanje. Vsebinski del disertacije je razdeljen na tri dele. V prvem delu je opis nekaterih inovativnih konceptov in izboljšav TPN iz avtorjeve lastne prakse. Opisanih je nekaj izvedenih primerov mostov ter inovativnih prijemov pri načrtovanju in izgradnji. Iz baze podatkov 27 izvedenih objektov (projektiranih v avtorjevem podjetju), je napravljena statistična analiza karakterističnih parametrov. V prilogi A je seznam objektov z osnovnimi podatki, ki so služili za analizo. V drugem delu je parametrično obdelano narivanje v vsiljeno geometrijo, po osnovnih principih gradbene mehanike. Metoda predvideva elastičnost konstrukcije, ki jo lahko za določeno neškodljivo mero deformiramo iz oblike, v kateri je bila narejena. Kot vhodni podatki za študijo so vzete konstrukcijske relacije pridobljene iz statistične analize v prvem delu ter analizirane za realne vrednosti niveletnih sprememb za cestne, avtocestne in železniške mostove. V tretjem delu je prikazana nova patentirana metoda doseganja poljubljene nivelete pri TPN s pomočjo pomožne armiranobetonske konstrukcije. Gre za neke vrste začasni podstavek, ki s svojim spodnjim robom ustreza teoretičnim geometrijskim pogojem za narivanje, z zgornjim robom pa oblikuje poljubno željeno niveleto. Prikazani so preizkusi, ki so bili potrebni za potrditev teze o izvedljivosti take pomožne konstrukcije. Na koncu pa je prikazan še praktični primer izvedbe te nove metode na mostu Ada preko Save v Beogradu.
Ključne besede: gradbene konstrukcije, mostovi, viadukti, tehnologija gradnje, postopno narivanje, prednapeti beton, inovacije, patent, most Ada preko Save v Beogradu, Ponting
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 1875; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (17,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici