| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ODLOČITVENI MODEL ZA POMOČ PRI IZBIRI PASME PSA
Maja Jurca, 2010, diplomsko delo

Opis: Pasma je skupina psov, ki se po vedenjskih lastnostih, videzu in drugih značilnostih razlikujejo od drugih psov. Izbira ustrezne pasme psa je lahko zelo težka, predvsem za neizkušene kupce. Zelo pomembno je, da pred nakupom dobro premislimo in na objektiven način izberemo primerno pasmo. Če se odločimo za nakup pasemskega psa, je izbira pasme začetni in zelo pomembni proces pri nakupu psa. Diplomsko delo zajema odločitveni model, ki bo kupcem na enostaven način pomagal pri izbiri pasme psa. Izpostavili bomo vse tiste lastnosti psov, po katerih se posamezne pasme razlikujejo med seboj. Pri tem bomo upoštevali tudi pričakovanja in izkušnje kupca. Le tako bomo za posameznika lahko izbrali ustrezno pasmo. Odločitveni model bomo naredili v programu za večparametrsko odločanje DEXi in programu Vredana, ki nam bo pomagal pri podrobnejši analizi rezultatov.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE – pasma psa, – nakup psa, – odločitveni model, – DEXi, – Vredana.
Objavljeno: 05.02.2010; Ogledov: 2249; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (490,50 KB)

2.
RASTNE IN KLAVNE LASTNOSTI UVOŽENIH BIKOV LISASTE PASME V SLOVENIJI
Aleš Petrena, 2010, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo analizirali podatke o rastnosti in klavnih kakovostih mladih bikov, starih do 24 mesecev. Podatki so vključevali starost ob zakolu, živo in toplo maso trupa, oceno konformacije in zamaščenosti po EUROP klasifikaciji, neto dnevni prirast (tople mase trupa) in dnevni prirast v obdobju pitanja. Z narejeno raziskavo med 2069 pitanci lisaste pasme, ki smo jih uvozili iz petih različnih držav (Madžarske, Romunije, Slovaške, Češke, Poljske), smo ugotovili, da je povprečna masa toplih polovic 373,5 kg, da maso tople polovice 320—420 kg dosega 73 % vseh pitancev. Več kot 85 % pitancev je razvrščenih v tretji (3) razred zamaščenosti. Po sistemu EUROP je 53 % pitancev v razredu R ter 38,7 % v razredu U. Povprečna intenzivnost pitanja je znašala 640 g/dan prirasta klavne mase. Najboljši neto prirast je bil 663 g/dan v letu 2004, pri starosti 567 dni in masi toplih polovic 373 kg. Sledilo je leto 2006, 648 g/dan prirasta tople mase pri starosti 580 dni, dosežena masa tople polovice je bila 372 kg. Leta 2005 je bilo 620 g/dan prirasta tople mase in kateri so pri starosti 609 dni dosegli maso toplih polovic 376 kg. Najboljši neto dnevni prirast 681 g/dan prirasta tople mase so dosegli biki iz Češke leta 2004. Najslabši prirast 571 g/dan prirasta tople mase je bil leta 2005, dosežen z biki iz Romunije.
Ključne besede: govedo, rastnost, klavnost, lisasta pasma
Objavljeno: 16.06.2010; Ogledov: 2345; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (302,90 KB)

3.
ODLOČITVENI MODEL ZA POMOČ PRI IZBIRI PASME OVC
Marko Žagar, 2010, diplomsko delo

Opis: Večina kmetij, ki leži v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo se ukvarja z ovčerejo, saj zahteva relativno malo pašnih površin. Bodoči rejci ovc morajo izbrati primerno pasmo ovc glede rejskega cilja ter okolja, kjer bodo redili omenjeno pasmo ovc. Diplomsko delo zajema odločitveni model, ki bo bodočim rejcem ovc na enostaven način pomagal pri izbiri pasme ovc. V njem so predstavljene različne pasme ovc, ki so za Slovenijo značilne ter opisane njihove lastnosti in značilnosti. Odločitveni model je narejen s programom DEXi. Model je bil testiran na praktičnem primeru, za pomoč pri analizi je bil uporabljen tudi program Vredana.
Ključne besede: pasma ovc, odločitveni model, DEXi, Vredana
Objavljeno: 24.02.2011; Ogledov: 1980; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
PRIMERJAVA PODATKOV MLEČNOSTI MED KRAVAMI RDEČEGA HOLŠTAJNA IZ UVOZA IN NJIHOVIMI POTOMKAMI
Jerneja Fujs, 2011, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo uporabili podatke o prireji mleka uvoženih plemenskih telic rdečega holštajna (RH) in njihovih potomk. Vključene so bile tri generacije, od zadnje tretjine leta 1999 do vključno 2007. S tem smo želeli ugotoviti, ali je bil uvoz upravičen, glede na njihove v prireji dosežene rezultate. Povprečna količina prirejenega mleka v kg standardne laktacije pri prvi generaciji, ki je čiste krvi RH, je bila 6966,56 +/- 1725,35. Povprečje maščob in beljakovin (%) pri prvi generaciji (4,53 +/- 0,43; 3,36 +/- 0,18) je večja od povprečja slovenske črno-bele pasme (3,96; 3,20) in lisaste pasme (4,13; 3,29) za obdobje 2007. Povprečna količina mleka v kg je bila pri vseh treh generacijah višja za 25,80 % od povprečja pri lisasti pasmi. Črno-bela pasma pa presega vse tri generacije RH za 7,10 %. Na osnovi dobljenih raziskav ugotavljamo, da naši rezultati vseh treh generacij molznic RH v standardni laktaciji dosegajo slovenske proizvodne rezultate lisaste pasme, v primerjavi s črno-belo pasmo so razlike minimalne.
Ključne besede: krave, prireja mleka, črno-bela pasma, rdeči holštajn, križanke
Objavljeno: 28.02.2011; Ogledov: 1484; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (317,00 KB)

5.
LASTNOSTI PRIREJE IN SESTAVA OVČJEGA MLEKA TER NJIHOVE POVEZANOSTI PRI SLOVENSKIH MLEČNIH PASMAH OVAC
Alberta Zorko, 2012, magistrsko delo

Opis: Cilj naloge je bil ugotoviti splošne kazalnike kakovosti mleka ter njihovo statistično povezavo pri slovenskih mlečnih pasmah ovac. Proučevali smo lastnosti mlečnosti pri bovški in oplemenjeni bovški pasmi v obdobju 2005-2010. V analizo smo vključili 8017 živali, od tega je bilo 6588 živali bovške pasme in 1429 živali oplemenjene bovške pasme. Kot sistematske vplive smo vključili pasmo, tehnologijo reje, leto in zaporedno laktacijo. Vpliv pasme je bil viden tako v količini mleka kot tudi v sestavi. Oplemenjena bovška pasma je imela v primerjavi z bovško pasmo osem dni daljšo laktacijo (218 dni proti 210 dni) z značilno več mleka v laktaciji (283 kg proti 229 kg), maščobe (16,2 kg proti 14,5 kg) in beljakovin (15,4 kg proti 12,5 kg), vendar značilno manj suhe snovi (15,8 kg proti 16,4 kg) in manjši delež maščob (5,8% proti 6,4%). Značilnih razlik nismo ugotovili le pri vsebnosti beljakovin pri obeh pasmah. Ne glede na pasmo so ovce v konvencionalni reji dale več mleka v laktaciji (255 kg proti 203 kg), več maščobe (16 kg proti 13 kg), več beljakovin (14 kg proti 11 kg), imelo pa je njihovo mleko manjši delež suhe snovi (16,3% proti 16,5%), beljakovin (5,4% proti 5,6%) ter maščob (6,2% proti 6,3%) kakor v ekološki reji. Prav tako smo ugotovili, da je bilo pri vseh ovcah največ mleka, beljakovin in maščobe v četrti laktaciji. Vpliv zaporedne laktacije ni bil viden le pri vsebnosti beljakovin in vsebnosti suhe snovi.
Ključne besede: mlečnost ovac, sestava mleka, sistemi pridelave, tehnologije reje, pasma
Objavljeno: 24.04.2012; Ogledov: 1682; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (308,08 KB)

6.
Mlečnost krav lisaste pasme na kmetiji z omejenimi dejavniki okolja
Andrej Prelec, 2012, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo analizirali nekatere povprečne letne parametre mlečnosti krav lisaste pasme v standardni laktaciji na kmetiji z omejenimi dejavniki okolja. To pomeni, da ima ta kmetija zaradi različnih okoljskih dejavnikov (relief) oteženo pridelavo kvalitetne osnovne krme. V raziskavi smo uporabili letna povprečja količine mleka v standardni laktaciji, vsebnosti beljakovin v mleku ter vsebnosti maščob v mleku za 16-letno obdobje od leta 1995 do 2010. Podatke kmetije smo primerjali še z enako strukturo podatkov kmetij na območju zavoda Murska Sobota in s podatki kmetij na območju Slovenije. S statistično analizo smo ugotovili, da je bila povprečna letna rast mlečnosti na obravnavani kmetiji največja (127,1 kg) v primerjavi s povprečno letno rastjo mlečnosti kmetij na območju zavoda Murska Sobota (77,5 kg) in kmetij na območju Slovenije (82,8 kg). Povprečna mlečnost kmetije je leta 2010 znašala 4483 kg, na kmetijah zavoda Murska Sobota 4960 kg in na kmetijah celotne Slovenije 5031 kg. Vsebnost maščob se v 16 letih ni bistveno spremenila. V letu 2010 je znašala vsebnost maščob na kmetiji 3,90 %. Dvig vsebnosti beljakovin v obdobju 16 let je bil najbolj opazen na kmetiji (z 2,90 % v letu 1995 na 3,29 % v letu 2010).
Ključne besede: mlečnost / lisasta pasma / kontrola mleka / rejski program
Objavljeno: 26.07.2012; Ogledov: 1606; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
Vpliv intenzivnosti in načina reje ter velikosti črede na lastnosti mlečnosti pri lisasti pasmi
Matic Skok, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi proučujemo vpliv načina reje v poletnem času (hlevska reja, paša), intenzivnosti reje, velikosti črede ter spreminjanja velikosti črede na lastnosti mlečnosti v obdobju od 2004 do 2012. V raziskavo vključujemo 258 kmetij z območja kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, kjer prevladujejo krave lisaste pasme. Rezultati niso pokazali bistvenih razlik med hlevsko in pašno rejo, razen v primeru velikih čred (> 15 krav), kjer je bila pri hlevski reji mlečnost za 180 kg višja kot na paši. Pri proučevanju vpliva velikosti črede opazimo trend povečevanja mlečnosti s povečevanjem velikosti črede. Med majhnimi (< 10 krav) in srednje velikimi rejami (10–14 krav) ni bilo statistično značilnih razlik v količini prirejenega mleka, velike reje (> 15 krav) pa so v primerjavi z obojimi imele 500 kg več prirejenega mleka v standardni laktaciji. Vsebnost maščob je največja v majhnih in najmanjša v velikih rejah, vsebnost beljakovin pa ravno obratno največja v velikih rejah. Vpliv intenzivnosti reje se odraža zlasti v deležu beljakovin, ki je bil višji na kmetijah z večjo mlečnostjo. Glede na spreminjanje velikosti črede, kot ugotavljamo, je najvišje mlečnosti opaziti v čredah, ki so stalež povečale, najnižje pa v čredah, ki so ohranile nespremenjen stalež. Pri čredah, ki so v proučevanem obdobju število krav zmanjševale, opazimo tudi nižji delež maščob in večje število molznih dni.
Ključne besede: govedoreja, lisasta pasma, sistem reje, lastnosti mlečnosti
Objavljeno: 30.10.2013; Ogledov: 1037; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (213,90 KB)

8.
Parametri reprodukcije in poroda pri kravah dojiljah lisaste pasme
Majda Štelcer, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskavo smo opravljali v obdobju od leta 2010 do leta 2012 na dveh kmetijah s kravami dojiljami lisaste pasme. Analizirali smo 45 porodov (37 pri kravah in 8 pri telicah). Preučevali smo različne parametre v obdobju pred in med telitvijo. Pred telitvijo smo spremljali različna predhodna znamenja. Ugotovili smo, da so se ta začela pojavljati v obdobju enega tedna pred telitvijo (mehčanje vezi 7 dni, nabrekanje vimena 7 dni in prisotnost mleziva v vimenu 2 dni pred telitvijo), topitev materničnega čepa pa se je začela že 8 dni pred porodom. Pri telicah se je vime začelo razvijati dva meseca in pol pred telitvijo, mlezivo pa je bilo prisotno 4 dni pred telitvijo. Pri telitvi smo ugotovili, da se je alantoisni mehur pojavil 36 minut pred nogicami teleta, tele pa je bilo porojeno v dobrih 14 minutah. Večina telet (95,6 %) se je otelila v normalni prednji legi. V fizioloških mejah (do 12 ur po porodu) je bila izločena tudi posteljica. Pri živalih, ki so bile vključene v raziskavo, je brejost v povprečju trajala 290 dni, doba med dvema telitvama pa 385 dni.
Ključne besede: reprodukcija, krave dojilje, porod, lisasta pasma
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1648; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (499,61 KB)

9.
PRIMERJAVA RASTNIH IN KLAVNIH LASTNOSTI BIKOV LISASTE PASME PO PROIZVODNEM TIPU
Vesna Breznik, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati vpliv proizvodnega tipa (ali proizvodne usmeritve) očeta na lastnosti rastnosti in klavne kakovosti potomcev lisaste pasme iz progenega testa. Glede na proizvodni tip očeta, ki je določen na osnovi skupnega selekcijskega indeksa, so bili biki razdeljeni v tri skupine: mlečni, kombinirani in mesni tip. V raziskavo je bilo vključenih 800 potomcev 64 bikov očetov. Zajeli smo 495 potomcev 39 bikov kombiniranega tipa, 200 potomcev 17 bikov mlečnega tipa in 105 potomcev 8 bikov mesnega tipa. Živali smo spremljali od vhlevitve živali na testno postajo (pri starosti 2,3-2,5 meseca) do zakola (pri starosti 17,8 -18,5 mesecev). V testnem obdobju so se meritve izvajale vsaka dva meseca (skupaj sedemkrat). V vsakem terminu smo beležili kazalce rastnosti (starost, maso, višino vihra, višino križa in dnevni prirast), ob zakolu pa smo določili še klavno kakovost ( maso toplih polovic, klavni izkoristek, globino prsi, dolžino trupa, neto prirast, indeks konformacije ter oceno mesnatosti in zamaščenosti po EUROP klasifikaciji). Rezultati raziskave so pokazali, da proizvodni tip očeta ne vpliva na lastnosti rastnosti in klavne kakovosti potomcev.
Ključne besede: biki, lisasta pasma, proizvodni tip, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 30.06.2014; Ogledov: 876; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (887,73 KB)

10.
DEBELINA IN DOLŽINA VLAKEN OVČJEGA RUNA OPLEMENJENE JEZERSKO-SOLČAVSKE PASME OVAC NA RAZLIČNIH MESTIH TELESA PRI RAZLIČNI STAROSTI
Gašper Sevčnikar, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je spoznati karakteristike runa oplemenjene jezersko-solčavske pasme ovac, ki je v Sloveniji najštevilčnejša in katere runo še ni dodobra raziskano. Predstavljeni so rezultati analiz runa, odvzetih na različnih mestih telesa in pri različni starosti ovac. Merili smo dolžino in debelino volnenih vlaken. Dolžina vlaken je nihala v razponu med 21 mm in 299 mm, debelina pa med 24,5 µm in 65,3 µm. Najdaljša vlakna so na plečetu (187,3 mm ± 32,8 mm), najkrajša pa na trebuhu (76,7 mm ± 29,6 mm). Tanka in sorazmerno dolga so na vratu (38,7 µm ± 5,8 µm), zato je tam runo boljše kvalitete za potrebe predelave. Ugotovili smo, da so vlakna pri starejših ovcah krajša kot pri mlajših, kar pomeni, da s starostjo ovac vlakna počasneje rastejo. Runo je postalo bolj grobo zaradi križanja oplemenjene jezersko-solčavske pasme z romanovsko.
Ključne besede: debelina in dolžina vlaken, runo, oplemenjena jezersko-solčavska pasma, starost
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 751; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (887,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici