Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Instagram predstavlja enega izmed najbolj priljubljenih spletnih socialnih omrežij, ki temeljijo na slikovnem gradivu. Študije na tem področju so se najprej pričele ukvarjati z raziskovanjem uporabe Instagrama in njegovih učinkov na posameznikovo blagostanje, šele v zadnjih nekaj letih pa so avtorji pričeli raziskovati učinke Instagrama tudi v povezavi s partnerskimi odnosi. Ker je kreiranje vsebin za spletna socialna omrežja v veliki meri motivirano s strani upravljanja z vtisti in so vsebine urejene na način, da ne prikazujejo nujno resničnosti, pač pa ideale, predstavljajo take vsebine priložnost za primerjanje sebe in svojega partnerskega odnosa. V raziskavi smo se zato osredotočili predvsem na socialno primerjavo partnerskega odnosa na Instagramu, določene vidike same uporabe Instagrama (količina in pasivni način uporabe) ter kakovost partnerskega odnosa, ki smo jo proučevali preko zadovoljstva in predanosti v odnosu. V raziskavi je sodelovalo 137 udeležencev (86,2 % žensk), starih med 19 in 51 let. Odgovarjali so na vprašanja o socialni primerjavi partnerskega odnosa na Instagramu, količini uporabe Instagrama, pasivni in aktivni uporabi Instagrama, zadovoljstvu ter predanosti v svojem partnerskem odnosu. Ključna ugotovitev naše raziskave je, da pasivna uporaba Instagrama napoveduje kakovost partnerskega odnosa posredno preko socialne primerjave partnerskega odnosa na Instagramu, kar nam omogoča bolj poglobljeno razumevanje odnosa med uporabo Instagrama in kakovostjo odnosa. Dodatno smo potrdili v literaturi že dobro poznano statistično pomembno pozitivno povezavo med zadovoljstvom v partnerskem odnosu in predanostjo. Presenetljivo se količina uporabe Instagrama ni pomembno povezovala s kakovostjo odnosa, prav tako odnos ni bil moderiran s strani pasivnega načina uporabe Instagrama niti s strani socialne primerjave partnerskega odnosa na Instagramu, se je pa v dotični analizi socialna primerjava odnosa pokazala kot pomemben samostojni napovednik kakovosti partnerskega odnosa. S socialno primerjavo odnosa na Instagramu se pomembno pozitivno povezuje tudi pasivni način uporabe Instagrama. Izsledki naše raziskave potrjujejo pomembno vlogo socialne primerjave partnerskega odnosa na Instagramu in predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Instagram, pasivna uporaba, socialna primerjava partnerskega odnosa, zadovoljstvo v partnerskem odnosu, predanost
Objavljeno v DKUM: 14.07.2023; Ogledov: 497; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: V prvem delu magistrske naloge se posvetim pojmu dokazovanju in nadalje ureditvi dokazovanja v Sloveniji. Učinkovitost reševanja civilnih sporov temelji na organiziranem, a vendar pravičnem iskanju dejstev. Nemalokrat je potrebno v tekoči pravdi opraviti uradna dejanja pridobivanja dokazov na območju sodišča v drugi državi članici, zato je potrebno zaprositi za mednarodno pravno pomoč. Sama nacionalna sodišča namreč uradnih dejanj na ozemlju tuje države ne morejo opraviti brez pomoči njenih sodišč oziroma drugih njenih organov. Pravno pomoč urejajo nacionalni predpisi, za države članice Evropske unije pa je na voljo Haaška konvencija o pridobivanju dokazov (1970). Kot njena nadgradnja je bila 28. maja 2001 sprejeta Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki se ji podrobneje posvetim v drugem delu magistrskega dela. S sprejetjem Uredbe 1206/2001 je postalo jasno, da sodno izvajanje dokazov ni več predvsem oblastveni akt države, ki mora biti pridržan njenim sodiščem, ampak se v imenu učinkovitega sodnega varstva na ta način odpira možnost neposrednega izvajanja dokazov na ozemlju druge države članice. Sprejeti pravni akt Evropske unije tako določa poenoten sistem pridobivanja dokazov v tujini za vse države članice in z neposredno komunikacijo med sodišči omogoča najhitrejši način posredovanja dokazov. Cilj evropskega zakonodajalca je namreč, da se doseže čim večja koordinacija jamstev v postopku dokazovanja, vendar ne s poenotenjem pravic, temveč s spodbujanjem sodelovanja pri pridobivanju dokazov v državah članicah. Uredba ureja način pridobivanja dokazov v tujini, kadar sodišče zaprosi za pomoč, medtem ko odgovor na vprašanje, katere procesne predpostavke morajo biti izpolnjene, da to lahko stori, prepušča nacionalnemu pravu vsake države članice. Po Uredbi 1206/2001 sta sicer možna dva načina pridobivanja dokazov, pridobivanje dokazov s pomočjo zaprošenega sodišča, kot aktivna pravna pomoč, in neposredno pridobivanje dokazov sodišča, ki je zaprosilo, kot pasivna pravna pomoč. V letu 2018 je Komisija predlagala Predlog sprememb Uredbe 1206/2001, v kateri se obravnava potreba po posodobitvi, zlasti pa digitalizaciji in uporabi sodobne tehnologije pri čezmejnem pridobivanju dokazov. Cilj predloga je izboljšati nemoteno delovanje območja svobode, varnosti in pravice ter notranjega trga s krepitvijo učinkovitosti in hitrosti čezmejnega pridobivanja dokazov.
Ključne besede: Uredba o dokazovanju št. 1206/2001, dokazovanje s čezmejnim elementom, razmerje med Uredbo 1206/2001 in ZPP, aktivna pravna pomoč, pasivna pravna pomoč, uporaba sredstev komunikacijske tehnologije.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 1430; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,02 MB)