| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pasivna hiša z zeleno streho v posavju
Boštjan Krošelj, 2017, diplomsko delo

Opis: Pasivna hiša predstavlja energetsko najbolj učinkovit objekt, ki ga v povezavi z zeleno streho še nadgradimo in s tem zmanjšamo poseg v naravo. Za gradnjo takšnega objekta uporabimo čim več naravnih materialov iz obnovljivih virov. V diplomskem delu je predstavljen primer takšne hiše in izdelana energetska izkaznica, ki potrjuje energetsko učinkovitost objekta.
Ključne besede: pasivna hiša, zelena streha, zeleni segment, gradnja
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1691; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

2.
GRADBENO-FIZIKALNI IN EKONOMSKI VIDIK KOMPOZITOV STEN NIZKOENERGIJSKIH HIŠ, PASIVNIH HIŠ TER KOMPOZITOV IZ NARAVNIH MATERIALOV (KONOPLJINA VLAKNA)
Primož Zorec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izbrali 15 gradbenih kompozitov, od tega 9 kompozitov montažnih lesenih hiš iz umetnih ter naravnih materialov, 3 klasične zidane hiše ter 3 kompozite iz konopljinih vlaken. Kompozite smo primerjali glede na gradbeno-fizikalne lastnosti (toplotno prepustnost, ustreznost glede na nevarnost kondenzacije znotraj stene) in ekonomske lastnosti (ceno 1 m² kompozita). Rezultati kažejo, da lahko z vidika toplotne prepustnosti vse kompozite iz naravnih materialov umestimo vsaj v kategorijo nizkoenergijskih hiš. Izkazalo se je, da lahko alternativni kompozit iz konopljinih vlaken ob približno enaki debelini prav tako enakovredno konkurira s primerjanimi kompoziti v vseh kategorijah. Vsi kompoziti ustrezajo tehničnim zahtevam glede na nevarnost pojava kondenzacije. Na podlagi dobljenih rezultatov, kjer smo primerjali cene materiala na kvadratni meter, je razvidno, da je pri dokaj širokem vzorcu obravnave najboljše razmerje med gradbeno-fizikalnimi lastnostmi in cenovno ugodnostjo pri kompozitih iz konopljinih vlaken. Cenovno so kompoziti ugodnejši v povprečju za 20-30%.
Ključne besede: Toplotna prepustnost, Glaserjeva metoda, gradbeni kompozit, konopljina vlakna, pasivna hiša, nizkoenergijska hiša, montažna gradnja
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1290; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

3.
PRIMERJAVA INVESTICIJE IN STROŠKOV OBRATOVANJA NIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠE
Nuša Fridman, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema teorijo o lesu, leseni gradnji in energijsko učinkoviti gradnji. V praktičnem delu diplomskega dela smo predstavili sestavo nizkoenergijske in pasivne hiše ter z izračuni v programu PHPP dobili podatke o toplotni prehodnosti ovoja posamezne hiše. Naredili smo primerjavo investicije in stroškov obratovanja za obe zgradbi ter izračunali povrnitev investicije v pasivno hišo.
Ključne besede: nizkoenergijska hiša, pasivna hiša, energijsko učinkovita gradnja, primerjava, obratovalni stroški
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 1175; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

4.
PRINCIPI IN VIDIKI VEČSTANOVANJSKE PASIVNE GRADNJE
Davor Kazija, 2016, diplomsko delo

Opis: Velika poraba energije in proizvajanje škodljivih emisij CO2 so velik problem našega časa. Gradbeni sektor predstavlja 40% celotne porabe energije v Evropi. Pasivna gradnja in uporaba trajnostnih virov lahko drastično zmanjša porabo energije in negativen vpliv stavb na okolje, hkrati pa uporabniku omogoči boljše bivalne pogoje. V Sloveniji so pogoste enodružinske pasivne hiše, le malo investitorjev in izvajalcev pa se poda v gradnjo večstanovanjskih pasivnih stavb. Še manj so prisotne visoke pasivne stavbe, ki lahko prihranijo več energije in nudijo boljše bivalno okolje veliko večjemu številu prebivalcev. V diplomskem delu smo preučili principe pasivnega standarda, izpostavili posebnosti večstanovanjske pasivne gradnje in prikazali njene prednosti in slabosti. Kot referenčni primer smo iz več vidikov analizirali visoko večstanovanjsko pasivno stavbo v Sloveniji in naredili primerjavo s podobnimi stavbami v Evropi. Kljub številnim predvidenim zahtevam Evropske unije glede energetske učinkovitosti novih in obstoječih stavb, ki morajo biti izpolnjene do leta 2020, je v Sloveniji večstanovanjska pasivna gradnja še vedno v začetni fazi. Razlogi za to so tako nezanimanje investitorjev za okoljevarstvo, pomanjkanje sposobnih izvajalcev in zmotno prepričanje kupcev, da je življenje v mestu neprijetno, kot tudi neodzivnost stroke in slabe razmere v gradbeni industriji.
Ključne besede: pasivna gradnja, visoka večstanovanjska pasivna stavba, energetska učinkovitost, Eko srebrna hiša, raba energije, obnovljivi viri
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 927; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

5.
IZVEDBA PASIVNE LESENE MONTAŽNE HIŠE
Branko Vasiljević, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava izvedbo pasivne lesene montažne hiše v podjetju Rihter montažne gradnje. V prvem delu bodo predstavljeni vsi uporabljeni materiali pri tem tipu hiše, v nadaljevanju pa sama izvedba do tretje faze gradnje. Slednja bo predstavljena vse od izdelave konstrukcijskih elementov v delavnici podjetja Rihter montažne gradnje pa vse do montaže na gradbišču. Le-ta bo zajemala vsa dela od temeljne plošče do postavitve objekta in zaključene tretje faze gradnje.
Ključne besede: lesena gradnja, montažna gradnja, nizkoenergijska gradnja, pasivna hiša
Objavljeno v DKUM: 29.10.2013; Ogledov: 1751; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (24,57 MB)

6.
ZASNOVA NIZKOENERGIJSKE LESENE MONTAŽNE HIŠE
Leon Muršič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej predstavili in prikazali značilnosti lesenih gradenj in principe načrtovanja nizkoenergijske hiše, ki smo jih kasneje upoštevali pri zasnovi samostojnega projekta. Konstrukcijske sisteme in toplotni ovoj zgradbe smo izdelali tako, da ustrezajo pogojem, ki jih podaja pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah 2010. Diplomska naloga se zaključi z izračunom energetske učinkovitosti s programom PHPP 2007.
Ključne besede: nizkoenergijska hiša, pasivna hiša, lesena gradnja
Objavljeno v DKUM: 24.04.2013; Ogledov: 2216; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)

7.
IZVEDBA LESENEGA MONTAŽNEGA OBJEKTA
Niko Bezovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje izvedbo lesenega montažnega objekta. V diplomskem delu so predstavljeni osnovni materiali potrebni za izdelavo konstrukcijskih elementov montažnega objekta. Opisana in predstavljena je tehnologija izdelave konstrukcijskih elementov v delavnici, ter sestava le teh na gradbišču. Predstavljena so tudi vsa spremljevalna dela od začetka gradnje do predaje končanega objekta investitorju. Vsi opisi postopkov izvedbe so okrepljeni s fotografijami.
Ključne besede: montažni objekt, montažna gradnja, nizkoenergijska gradnja, panelni konstrukcijski elementi, pasivna gradnja
Objavljeno v DKUM: 29.08.2012; Ogledov: 1621; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

8.
9.
TEHNOLOGIJA GRADNJE IN PRESOJA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI PASIVNE MONTAŽNE HIŠE IZ LAHKE OKVIRNE KONSTRUKCIJE
Vesna Petrovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja proizvodnjo pasivne montažne hiše v proizvodnem obratu ter postopek njene montaže na gradbišču. Pojasnjen je tudi sistem ogrevanja in prezračevanja, ki je tipičen za pasivno hišo. Podajamo meritve zunanje in notranje temperature ter vlažnosti v zimskem obdobju v pasivni zgradbi. Na osnovi investicijskega vlaganja primerjamo pasivno zgradbo z zgradbo po osnovnem sistemu Marles in ugotavljamo čas vračila investicije ter smotrnost naložbe v pasivno gradnjo.
Ključne besede: gradbeništvo, tehnologija grajenja, pasivna zgradba, montažna gradnja, ekonomska upravičenost
Objavljeno v DKUM: 06.04.2011; Ogledov: 3275; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (8,15 MB)

10.
ANALIZA OKOLJSKE USTREZNOSTI IZBIRE GRADBENIH MATERIALOV PRI GRADNJI PASIVNIH MONTAŽNIH HIŠ
Sintija Verglez, 2010, diplomsko delo

Opis: Pasivne hiše zaradi nizke toplotne prevodnosti prinašajo velike energetske prihranke. Pasivna hiša mora ustrezati določenim standardom pasivne gradnje, kot so zrakotesnost, nizka toplotna prevodnost id., standardi pa ne določajo iz kakšnih gradbenih materialov mora biti stavba zgrajena. Načelom trajnostne arhitekture najbolj ustreza pasivna hiša, ki je zgrajena iz naravnih gradbenih materialov, ki imajo minimalne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Za proizvodnjo nekaterih gradbenih materilov se porabi veliko energije in sprosti ogromna količina emisij CO2. Pri monatžni pasivni gradnji se kot nosilec konstrukcije uporablja les, ki ima pozitivne vplive na okolje, saj v procesu fotosinteze veže CO2. Okoljska ustreznost zgradbe tako ni odvisna le od količine energije, ki se porabi za ogrevanje v času obratovanja zgradbe, ampak tudi od porabljene energije in vplivov na okolje v času proizvodnje gradbenih materialov, ki so vgrajeni v stavbo. V empiričnem delu smo z vidika CO2 odtisa analizirali gradbene materiale v zunanji steni večjega števila ponudnikov slovenskih montažnih pasivnih hiš. Rezulati raziskave, kažejo, da so okoljsko ustreznejše zunanje stene montažnih pasivnih hiš tiste, ki uporabljajo večji delež naravnih gradbenih materialov — predvsem lesa ter izolacije iz celuloze. Trend gradje pasivnih hiš naraša v tujini in v zadnjih letih tudi v Sloveniji. Ozaveščenost graditeljev in investirtorjev je trenutno bolj na strani zmanjšanja porabe energije za ogrevanje v času obratovanja stavbe. Čedalje več pa je tudi takšnih, ki se zavedajo pozitivnega vpliva na okolje in zdravlje ljudi, ki ga imajo naravni gradbeni materiali. Gradnja z naravnimi materiali je za 20-30% dražja od tiste z konvencionalnimi gradbenimi materiali. S povečanjem povpraševanja se bo spremenila tudi cenovna konkurečnost ponudnikov, ki gradijo z naravnimi gradbenimi materiali. Montažna pasivna gradnja iz naravnih materilov lahko postane izdelek množične proizvodnje, za kar pa je potrebno ozavestiti ljudi in proizvajalce. V diplomskem delu so predstavljene prednosti in slabosti gradnje z naravnimi gradbenimi materiali.
Ključne besede: pasivna hiša, naravni gradbeni materiali, okoljska ustreznost gradbenih materilaov, montažna hiša, trajnostna arhitektura, energetsko varčna gradnja, analiza življenskega cikla proizvoda
Objavljeno v DKUM: 10.01.2011; Ogledov: 3622; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici