Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Univerze so pomemben partner pri oblikovanju družbe in okolja sedanjosti ter prihodnosti. Prav zato se jih uvršča med pomembne partnerje tudi, ko gre za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V pisnem delu smo preučili koncept trajnosti in trajnostnega razvoja, potrebe za nastanek in razvoj ciljev trajnostnega razvoja ter njihove omejitve. Osredotočili smo se na 17. cilj trajnostnega razvoja, ki predstavlja partnerstva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in izmed možnih partnerjev izbrali akademske skupnosti, natančneje univerze. Slednje so pomemben partner v večdeležniških partnerstvih, ki glede na Združene Narode predstavljajo ključen korak k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Kot izbran primer partnerstva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja smo izbrali univerzitetna odcepljena podjetja, ki predstavljajo primer večdeležniškega partnerstva. Osredotočili smo se na univerzitetna partnerstva in strategije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V praktičnem delu smo preučili Univerzo v Mariboru kot izbrano akademsko skupnost in njeno strategijo za obdobje 2021–2030 ter podpiranje inovativnega podjetniškega okolja skozi univerzitetna odcepljena podjetja.
Ključne besede: cilji trajnostnega razvoja, akademske skupnosti, trajnostni razvoj, partnerstva
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 848; Prenosov: 265
Celotno besedilo (897,29 KB)

Opis: Slovenski podjetniški observatorij 2005 prikazuje nekatere vidike slovenskega podjetništva v preteklem letu. Podajamo osnovne značilnosti slovenskih podjetij, kot jih lahko razberemo iz ekonomskih in statističnih podatkov. V analizo smo zajeli vsa tista podjetja, ki so v letu 2004 oddala poročila o poslovanju na AJPES. Analizirali smo štiri teme: 1) Ocenili smo ambicije ustaljenih podjetnikov v Sloveniji glede njihove prihodnje rasti v primerjavi z ambicijami po rasti nastajajočih in novih podjetnikov; 2) Analizirali smo sodelovanje in partnerstva med podjetji, razloge, oblike in področja sodelovanja ter vplive uspešnosti sodelovanja na konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v primerjavi z velikimi podjetji v Sloveniji; 3) Analizirali smo razlike v starosti, velikosti, izvozni naravnanosti, uspešnosti in aspiracijah po rasti med družinskimi in ne-družinskimi malimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji; 4) Proučevali smo tudi internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij ter dodali pregled pomembnejših del slovenskih avtorjev, ki so jih o podjetništvu napisali v letu 2005.
Ključne besede: podjetje, podjetništvo, podjetnik, slovenska podjetja, družinska podjetja, internacionalizacija podjetij, aspiracije po rasti, partnerstva med podjetji
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 1397; Prenosov: 134
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Pogajanja so po navadi začetek sklepanja novih plesnih partnerstev, zato je pomembno, da kadar se pogajamo z nekom iz druge kulture za sklenitev plesnega partnerstva, je potrebno da se pozanimamo o kulturi in njenih značilnostih, ter poiščemo vsa odstopanja med našo in tujo kulturo. Le tako bomo lahko v pogajanjih uspešni, prav tako pa se bomo že na začetku izognili težavam in nesoglasjem v prihodnosti. Vse to je potrebno vedeti že pred samimi pogajanji, saj je od tega odvisen kasnejši uspeh na novo sestavljenega plesnega para. Tudi moralna in etična plat osebnosti posameznika imata velik pomen pri značajskih lastnostih posameznega plesalca. Skozi to se kaže njegov odnos do samega sebe, do drugih, ter do dela in treninga. V športnem plesu se predpisana etična načela pričakujejo od plesalcev, vsekakor pa tudi od sodnikov, ki so zelo pomemben del vsakega plesnega tekmovanja. Sodniki bi morali vedno vzdrževati najvišje standarde etike ter vedenja in ravnanja, čemur pa vedno ni tako. Korupcija je močno vpletena v šport, pri čemer pa pošteno ogroža njegovo prihodnost. Obdarovanje v športnem plesu je lahko zelo lepa gesta, lahko pa kar hitro preide tudi v podkupnino. Zato je potrebno da smo pozorni na to, kaj podarjamo, ob kakšni priložnosti, ter komu. Kultura opravlja veliko vlog v vsakdanjem življenju, kakor tudi v športu. Saj je ravno kultura tista, ki oblikuje vedenje določene skupine športnikov. Tako se glede na kulturo posamezni športi (skupine športnikov), med seboj razlikujejo. V našem primeru gre za posebno kulturo in sicer za kulturo plesalcev. Kulture se športniki učijo postopno in počasi, saj že z odločitvijo, da se bodo ukvarjali z določenim športom s tem prevzamejo tudi odgovornosti glede kulture, ki jo zahteva določen šport. V športnem plesu gre za več skupin plesalcev, ki sestavljajo kulturo športnega plesa. Posamezni plesalci se med seboj razlikujejo, vendar jih veže skupna plesna kultura. Kultura je iz strani članov določenega športa splošno sprejeta in kasneje nezavedno uporabljena. Tako se v vsakem športu oblikujejo določeni prepoznavni znaki v kulturi športnikov, ki nas opominjajo na značilnosti določene športne discipline. Komuniciranje v kulturno mešanem plesnem paru, je zelo zahtevno, saj obstajajo številni dejavniki, ki predstavljajo komunikacijske ovire v mešanem plesnem partnerstvu. Razlike in ovire se kažejo v jeziku, navadah in običajih, sklepanju sporazumov, prostoru, času, religiji, spolu,...
Ključne besede: Ključne besede: pogajalski proces, pogajanja, etika, športni ples, standardni in latinskoameriški plesi, podkupovanje, korupcija, obdarovanje, kultura, motivacija, komunikacija, vedenje, kulturno mešana plesna partnerstva.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2012; Ogledov: 2569; Prenosov: 184
Celotno besedilo (669,53 KB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja Evropsko sosedsko politiko, ki se je pričela izvajati leta 2004 po širitvi Evropske unije na petindvajset držav članic. Delo najprej predstavlja samo politiko, njeno geografsko razsežnost, cilje, dodatne ugodnosti za države partnerice ESP in skupne vrednote v sklopu katerih se opredelijo skupni interesi in spoznanje k skupnim vrednotam. Nadalje se delo usmeri v samo delovanje ESP, ki zajema opredelitev akcijskega načrta, ki je temelj za začetek izvajanja ESP. Akcijski načrti zajemajo agendo političnih in gospodarskih reform na podlagi prioritet, ki se izvajajo v krajšem roku (treh let) ali daljšem roku (pet let). Predstavljenih je vseh šest glavnih področij akcijskih načrtov. Ker daje EU vedno večji poudarek regionalnemu sodelovanju tudi znotraj ESP, je v delu predstavljeno regionalno sodelovanje na vzhodnih mejah EU vključno s pobudo »sinergija Črnega morja« in prav tako na območju Sredozemlja, kjer je predstavljena pobuda »Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje«. Predstavljeni so tudi obstoječi sporazumi držav partneric. Zadnji skop dela je financiranje ESP, kjer je predstavljena finančna pomoč držav partneric pred začetkom izvajanja politike. Predstavljeni so obstoječi finančni instrumenti in njihovo prepletanje s strategijo ESP. Delo se nato osredotoči na nov finančni instrument ESP imenovan Evropski instrument sosedstva in partnerstva ter njegovo postopno uvajanje, ki je sledilo v dveh fazah. Sledi dodeljevanje finančnih sredstev v sklopu novega instrumenta in predstavitev programov čezmejnega sodelovanja.
Ključne besede: Evropska sosedska politika (ESP), države partnerice ESP, akcijski načrt, financiranje ESP, sinergija Črnega morja, pobuda Barcelonski proces, Evro-sredozemsko partnerstvo, Evropski instrument sosedstva in partnerstva, programi čezmejnega sodelovanja (CBC).
Objavljeno v DKUM: 22.03.2010; Ogledov: 2749; Prenosov: 245
Celotno besedilo (550,68 KB)