| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice istospolnih partnerjev: primerjava Slovenija - Avstrija
Patricija Vetrih, 2020, diplomsko delo

Opis: Zakonsko zvezo sta do zdaj po definiciji sestavljala moški in ženska. Takšna definicija je trenutno pri nas v Sloveniji, v Avstriji pa so to besedilo zakona že spremenili v dve osebi. V zadnjem času se po Evropi stremi k izenačevanju pravic istospolnih partnerjev z različno spolnimi glede njihovih pravic v partnerski oziroma zakonski zvezi. Trajalo je dosti časa in mnogo truda, da se je diskriminacija počasi začela odpravljati. Večina držav v Evropi že dovoljuje istospolnim, da zvezo vsaj registrirajo in s tem pridobijo pravno varstvo, ki je do zdaj bilo namenjeno samo različno spolnim partnerjem, nekaj držav pa dovoljuje tudi že zakonske zveze med istospolnimi partnerji. Med njimi je tudi Avstrija, ki od začetka leta 2019 dovoljuje istospolne zakonske zveze, medtem ko se v Sloveniji lahko sklene le partnerska zveza, ki pa je s tremi izjemami popolnoma izenačena zakonski zvezi. Vedno bolj se priznavajo pravice glede pravnega varstva tudi v čisto neformalnih istospolnih zvezah, ki se prav tako izenačujejo k izven zakonskim zvezam. V Sloveniji so pravice istospolnih partnerjev vsebovane v več zakonih, ki jim dajejo pravice na različnih področjih (skupno premoženje, socialne, pokojninske, invalidne…). Najpomembnejša zakona v Sloveniji na tem področju sta Družinski zakonik in Zakon o partnerski zvezi. Istospolna partnerja v Sloveniji lahko skleneta le partnersko zvezo ali pa živita v nesklenjeni partnerski zvezi. Tudi v Avstriji so pravice istospolnih partnerjev vsebovane v več zakonih, dominantna na tem področju pa sta »Allgemeines Bürgerliches gesetzbuch« (Splošni civilni zakonik) in Eingetragene Partnerschaft-Gesetz (Zakon o registriranem partnerstvu). Avstrija je odpravila različne predpise za različne spole partnerjev, tako da lahko sklenejo istospolni partnerji tako registrirano partnerstvo, kot tudi poroko; prav tako pa lahko različno spolni sklenejo registrirano partnerstvo, če se tako odločijo (saj bi drugače prišlo do diskriminacije, kjer bi istospolnim partnerjem podeljevalo več pravic). Obe državi sta v zadnjem času spremenili veliko predpisov z namenom odprave diskriminacije istospolnim partnerjem.
Ključne besede: Istospolni partnerji, diskriminacija, zakonska zveza, partnerska zveza, Družinski zakonik, Avstrija.
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 352; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (643,69 KB)

2.
Prelivanje premoženjskih kategorij zakoncev, zunajzakonskih partnerjev ter partnerjev v partnerski zvezi na podlagi aktualne sodne prakse
Staša Gjerek, 2019, magistrsko delo

Opis: Premoženjska razmerja med zakonci (v nadaljevanju z njimi izenačenimi zunajzakonskimi partnerji ter partnerji v partnerski zvezi) so kompleksne narave, saj v času trajanja partnerske skupnosti prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij, skupnega ter posebnega premoženja. Že na začetku je potrebno opozoriti, da skupno premoženje sestavljajo premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze, medtem ko posebno premoženje lahko opredelimo kot premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Dandanes so mladi zaradi finančne negotovosti postavljeni v položaj, ko živijo doma ter tako vlagajo sredstva in delo v premoženje, ki je v lasti staršev ali tretjih oseb. Posledično prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij ter vlaganj, predvsem posebnega premoženja enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje, podjetniškega vlaganja ter drugih primerov, ki imajo za posledico vzpostavitev stvarnopravnih ter obligacijskih učinkov. Po pravilih obligacijskega prava ima zakonec, ki vlaga, splošni verzijski zahtevek, pravila stvarnega prava pa kot izhodišče napotujejo na uporabo pravil 48. člena SPZ, ki graditelju ne priznava lastninske pravice, temveč zahtevek za povrnitev tistega, za kar je bil lastnik obogaten. Ob tem se pojavljajo številna vprašanja v zvezi z zahtevkom, ki zakoncu pripada na podlagi vlaganj, za kar se je povečala vrednost nepremičnine. Gre predvsem za vprašanja, od koga lahko zakonec zahteva nazaj tisto, kar je vložil, v kakšnem času ter kakšnem obsegu. Med drugim pravila Družinskega zakonika glede premoženjskih razmerij med zakonci posegajo na področje vlaganj zakoncev, saj v primeru, če zakonec vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca, se lahko zakonca sporazumeta o obstoju in višini ter zavarovanju terjatve, ob upoštevanju pravil stvarnega prava ter zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Prav tako imata zakonca po novi ureditvi precej več možnosti v primeru izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega izmed njiju. S sprejetjem Družinskega zakonika je bil odpravljen kogentni, sicer veljavni zakoniti premoženjski režim in po novem imata zakonca možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter svobodno ureditev premoženjskega režima. S sklenitvijo omenjene pogodbe, pa se pojavljajo številna vprašanja, predvsem glede publicitetnega učinka registra pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter dolžnosti in skrbnosti tretjih oseb o stanju vpisov, ki izhajajo iz registra, glede nadrejenosti ter podrejenosti premoženjskega statusa partnerjev. Ugotovimo lahko, kako pomembna je ureditev premoženjskega režima v času trajanja partnerske skupnosti, da kasneje, predvsem ob razvezi, ne prihaja do problemov ter s tem povezanimi postopki.
Ključne besede: Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska zveza, skupno premoženje, posebno premoženje, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, podjetniško premoženje zakoncev, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje, obogatitveni zahtevek, povečanje vrednosti nepremičnine, osebni stečaj zakonca.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 415; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Oblike življenjskih skupnosti raznospolnih in istospolnih partnerjev - ureditev v slovenskem pravnem redu in primerjalnih pravnih sistemih
Matej Leljak, 2019, magistrsko delo

Opis: Kaj je pravica? Je tisto, kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o vrednotah. Razumemo jo lahko v smislu, da mora nekomu biti nekaj zagotovljeno. Najbolj pomembne so naravne pravice, ki ljudem pripadajo zato, ker so ljudje. Gre za človekove pravice, ki so neodtujljive in univerzalne in predstavljajo minimalni standard za vse ljudi. Pojem pravice je tesno povezan s pojmom pravičnosti, eden izmed vidikov iskanja pravičnosti v pravu je potreba po enakopravnosti. Načelo enakopravnosti vsakomur zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine. Ena izmed pravic, ki je po vsem svetu verjetno ena izmed najbolj pomembnih socialnih in pravnih institucij, je pravica do zakonske zveze. Na mednarodni ravni je omenjena tudi v SDČP in EKČP, ki določata, da ima do sklenitve zakonske zveze pravico vsak posameznik, le to je država dolžna spoštovati in posameznika v to ne sme siliti, prav tako ga pri tem ne sme omejevati. Ni enotno njeno globalno razumevanje, zato definicije zakonske zveze dejansko ni, razlikujejo se tudi pogoji za njeno sklenitev in razvezo med posameznimi primerjalnimi sistemi. Je osnovno vodilo v vseh pravnih redih, da je zakonsko pravo del družinskega prava. Nekateri teoretiki ga opredeljujejo kot skupek pravnih norm, namenjen urejanju nastanka zakonske zveze, ki predstavlja razmerje med moškim in žensko, razmerja v zakonski zvezi, prenehanje zakonske zveze in razmerja povezana s prenehanjem. S takšno definicijo niso zajete druge partnerske skupnosti in ne skupnosti med istospolnimi partnerji. V RS je temeljna partnerska skupnost zakonska zveza, vendar daje DZ dejansko enake pravice, kot jih imata zakonca, tudi zunajzakonskima partnerjema, kjer gre za dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. V različnih državah je ta institut različno opredeljen in urejen, razlikujejo pa se tudi poimenovanja. Velika razhajanja se pojavljajo tudi pri istospolnih partnerjih, in sicer glede pravice le teh do sklenitve zakonske zveze ali kakšne druge partnerske skupnost. RS je leta 2015 uvedel institut partnerske zveze, ki istospolnim partnerjem daje enake pravice kot raznospolnim zakonska zveza, z izjemo na področju posvojitve in OBMP. V sodobnem času se je po vsem svetu razvilo prepričanje, da istospolni pari enako kot raznospolni ustvarjajo ljubeča in trajna partnerska razmerja. Zato so tudi ureditve v vedno več državah takšne, da so istospolna partnerska razmerja v primerljivem položaju z raznospolnimi. V okviru EU je ESČP obravnavalo že veliko število primerov na to temo in pojasnilo, da EKČP zavezuje države samo k priznavanju istospolnih partnerjev, ne tudi k dovoljevanju istospolnih zakonskih zvez- to je v diskreciji države same. V EU trenutno 23 od 28 držav priznava eno izmed oblik istospolne skupnosti, nekatere države dovoljujejo istospolne zakonske zveze, nekatere drugo obliko civilne unije, nekatere priznavajo istospolne zakonske zveze, opravljene po katerem tujem pravnem redu. Na drugi strani v ZDA možnost zakonske zveze istospolnih partnerjev velja za temeljno človekovo pravico, ki je zaščitena s strani zvezne ustave. Istospolni partnerji imajo tako enake pogoje, pravice in dolžnosti kot raznospolni pari v zakonski zvezi v vseh zveznih državah. Gre za pravico, ki je države same ne morejo omejevati.
Ključne besede: zakonska zveza, razveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, prepoved diskriminacije, načelo enakosti.
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 784; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Družinski zakonik buri duhove
Bojan Macuh, 2010, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: družina, odnosi, partnerska zveza, komunikacija
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 821; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

5.
V sodobni družbi na preizkušnji tudi partnerska zveza
Bojan Macuh, 2010, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: družba, družina, zakon, mediji, partnerska zveza
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 741; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

6.
PRAVNA UREDITEV POSVOJITEV PRI ISTOSPOLNIH PARTNERJIH V RS IN PRIMERJALNEM PRAVU
Maša Ikovic, 2009, diplomsko delo

Opis: Družina je temeljna celica vsake družbe. Naše družinsko pravo šteje za družino življenjsko skupnost staršev in otrok. Če izhajam iz tega, da ima vsak otrok pravico do družine, potem ni potrebno govoriti o pravici otroka do točno določenega tipa družine, pač pa do družine, ki naj bo stalna, trdna in njegova lastna. Ureditev pravic istospolnih parov se razlikuje od države do države. Nekatere nimajo niti zakonodaje, ki bi istospolnim partnerjem omogočala minimalne pravice, spet druge pa istospolno usmerjenim omogočajo registrirati skupnost ali celo priznavajo zakonsko zvezo dveh istospolnih oseb. Bolj liberalne države, kot sta npr. Švedska in Nizozemska, istospolnim partnerjem omogočajo celo posvojitev otrok. Znotraj teh, se ločijo tiste države, ki omogočajo posvojitev otrok drugemu partnerju (prvi partner je biološki starš tega otroka) in tiste, ki dovoljujejo skupno posvojitev. Po naši veljavni zakonodaji, lahko posvojijo otroka le poročeni heteroseksualni pari in posamezniki, za zunajzakonske in istospolne pare pa je posvojitev otroka le želja, ki je na ozemlju naše države še ni mogoče uresničiti. Glede na to, da je trenutno v Sloveniji mnogo govora o predlogu novega Družinskega zakonika, je del naloge namenjen tudi spremembam, ki jih le ta prinaša, predvsem na področju posvojitev. Osrednja tema naloge je pravna ureditev na področju istospolno usmerjenih, glede pravice do posvojitve otrok, v nekaterih državah Evrope, predvsem pa v Sloveniji, ter možnosti družinskega življenja za geje in lezbijke. Osredotočila sem se predvsem na pravo ureditev tega problema pri nas in pogledala kako se s to problematiko spopadajo druge države. Slovensko ureditev sem primerjala z drugimi evropskimi državami. Izhodišče mi je bila Nizozemska, ki je prva uredila položaj istospolnih partnerjev pri posvojitvah in ga praktično izenačila z raznospolnimi partnerji. V diplomskem delu je predstavljena tudi ureditev drugih evropskih držav, ki so na omenjenem področju naredile največ ter analiza omenjenega vprašanja v ZDA. S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, sem ugotavljala, kakšna so stališča Slovencev glede posvojitev znotraj istospolno usmerjenih. Svojo raziskavo sem primerjala s podatki agencije Delo Stik, ki je v letu 2006 naredila analizo raziskave z naslovom Istospolna partnerstva, saj mi je bil eden izmed ciljev ugotoviti, če je v zadnjih letih prišlo do večje naklonjenosti javnosti do istospolno usmerjenih.
Ključne besede: družinsko pravo, posvojitev, mednarodna posvojitev, istospolna partnerska zveza, istospolne posvojitve, primerjalno pravo
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 5051; Prenosov: 848
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici