1. MARIBOR 1941Stanislav Tašker, 2013, diplomsko delo Opis: V začetku leta 1941 se je še večina Mariborčanov spraševala, ali se bo Jugoslavija lahko izognila neposredni vojni vihri in šla po poti Slovaške ali Madžarske. Tisti redki obveščeni so se pa na vojno pripravljali in čakali na trenutek, ko bodo lahko obračunali s svojimi narodnostnimi in političnimi nasprotniki. Zato so navadni ljudje jasno občutili stopnjevanje napetosti v narodnostno in politično ostro razdeljenemu mestu. Mariborski Nemci so bili že pred začetkom vojne v Jugoslaviji enotno organizirani po nacističnem vzoru, zato so imeli močno podporo iz rajha, natančneje iz bližnjega Štajerskega mesta, Gradca. Slovenci pa so bili razdeljeni na tri politične frakcije. Meščanski konservativni mnenjski voditelji z županom na čelu so imeli v skladu z državno zunanjo politiko pomiritveno funkcijo in so poskušali miriti napetosti med obema skupnostma, komunistični voditelji so bili nemi opazovalci in samo naprednjaki so se prikrito in tudi odkrito upirali pohodu nacizma, tako da so se povezali z Britanskimi tajnimi agenti v državi.
Neobveščeni Mariborčani so na Cvetno nedeljo, 6. aprila 1941 dobili odgovor na vprašanje o prihodnosti Kraljevine Jugoslavije. Predvojne napetosti so se v zelo kratkem času sprostile in uničile stari red. Ves napredek, ki ga je Slovenstvo doseglo v Mariboru v dobrih dvaindvajsetih letih, je bil v nekaj tednih uničen. Politično in vojaško oblast, gospodarstvo in kulturo so ponovno popolnoma prevzeli Nemci oz. Avstrijci. Vsi predvojni politični meščanski veljaki so bili izseljeni v druge dele nekdanje kraljevine in tako sta ostali samo nacistična in komunistična organizacija.
Nekaj mesecev po okupaciji so Mariborčani imeli boljšo oskrbo s hrano in življenjskimi potrebščinami, a kmalu jih je ujela realnost totalne vojne. Nemci so hoteli uničiti tudi sam slovenski jezik in niso tolerirali niti najmanjšega upora, po drugi strani pa se je na poziv iz Moskve, sredi leta pričela komunistično organizirana vstaja proti okupatorju in vsemu meščanskemu. Zaradi tega dvostranskega bojevanja, je bilo do konca leta 1941 samo v mestu Mariboru ustreljenih 134 slovenskih talcev, ubit pa niti en Nemec ali Avstrijec. Po zelo pomanjkljivih podatkih pa so partizanske enote na Slovenskem Štajerskem do konca leta 1941 ubile 19 Nemcev/Avstrijcev in njihovih slovenskih sodelavcev in imele same pri tem 22 mrtvih. To je žalostna statistika leta 1941 v Mariboru in okolici.
Ključne besede: zgodovina, Maribor, 1941, okupacija, nacizem, klerikalci, naprednjaki, komunisti, koncentracijsko taborišče, izgnanci, partizani
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 684; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
2. Pravni vidiki povojnih pobojev in ravnanja z ujetniki na širšem območju zasavja : diplomsko deloNejc Gabrijel, 2019, diplomsko delo Opis: Tematika diplomskega dela zavzema pravni pogled povojnih pobojev na širšem področju Zasavja v letu 1945. Po kratkem orisu vojnega prava sledi pregled mednarodnih konvencij, predvsem ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki iz leta 1929, ki je takrat najbolj celovito urejala področje vojnih ujetnikov. Nato sledi Martensova klavzula, ki opredeljuje postopanje vojskujočih strani v primeru, kjer situacija ni pravno opredeljiva. Na kratko je opisana Uredba o vojaških sodiščih, ki je avtonomen partizanski vir za področje kazenskega prava. Po pregledu takrat veljavnega prava sledi ugotavljanje odgovornosti za storjene zločine iz dveh vidikov. Prvi je komandna odgovornost, drugi pa institut udeležbe v skupini, ki je zakrivila vojne zločine. Vsebinski del se nadaljuje z opisom kršitev prava s strani prič in opredelitvijo glavnega problema – kaj je šlo takrat narobe, da je pravo odpovedalo? Ter posledično - kaj lahko storimo, da se takšni dogodki ne ponovijo?
Ključne besede: Povojni poboji, Zasavje, 1945, komandna odgovornost, ženevska konvencija, Martensova klavzula, partizani
Objavljeno v DKUM: 25.03.2019; Ogledov: 1086; Prenosov: 110
Celotno besedilo (698,65 KB) |
3. OBČINA SVETA ANA MED NEMŠKO OKUPACIJOMaja Župec, 2014, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga prikazuje dogajanje v občini Sveta Ana med nemško okupacijo v letih od 1941 do 1945. Občina Sveta Ana je pred drugo svetovno vojno spadala pod okraj Maribor levi breg in je bila tipična podeželska občina, v kateri je bila glavna gospodarska panoga kmetijstvo. Namen naloge je predstaviti dogajanje v občini pred vojno in razloge, ki so pripeljali do razvoja kulturbundovskega delovanja ter posledično pri nekaterih prebivalcih prijazen sprejem Nemcev ob začetku vojne. Prav tako je namen naloge predstaviti nemški okupacijski sistem na primeru občine Sveta Ana in opisati odpor proti okupatorju. Prvotno navdušenje nad Nemci je začelo upadati, ko so Nemci tako kot drugod pričeli z raznarodovalnimi ukrepi. Pogojev za odpor proti okupatorju ni bilo veliko. Na eni strani so odpor pričeli partizani, ki so šele v letih 1943/1944 začeli kot aktivisti OF prihajati na območje Svete Ane, na drugi strani pa četniki, ki so prav na tem delu Slovenskih goric iskali svoje privržence in jih tudi pridobili. Proti koncu druge svetovne vojne so se nemški vojaki začeli umikati preko ozemlja občine Sveta Ana proti Avstriji, vojna pa je bila končana 9. maja 1945 s prihodom aktivistov OF na območje Sveta Ana. V nalogi smo se posvetili tudi seznamom žrtev druge svetovne vojne in jih dopolnili.
Ključne besede: Spodnja Štajerska, Sveta Ana, Kulturbund, nemška okupacija, partizani, četniki, žrtve druge svetovne vojne.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2014; Ogledov: 2488; Prenosov: 380
Celotno besedilo (1,54 MB) |
4. FRANC VIDRIH IN SPOMINI NA USODO PRIMORSKIH PADALCEVJana Kete, 2014, diplomsko delo Opis: Britanci so svoje obveščevalno delovanje med drugo svetovno vojno želeli razširiti tudi v najsevernejši del Jugoslavije, se pravi v Slovenijo. Glavni britanski tajni službi, ki sta pošiljali svoje agente na misije v Jugoslavijo in Slovenijo sta bili Special Operation Executive (SOE – Uprava za posebne operacije) in Inter-Services Liaison Department (ISLD), ki je delovala v okviru Military Intelligence 6 (MI6). Organizacija SOE je na začetku največjo pozornost usmerila v južno Jugoslavijo, saj so bila tam glavna vodstva vsejugoslovanskih oblik upora. Sčasoma pa so se začela pojavljati namigovanja, da bi bilo najbolje konkretneje delovati tudi na Hrvaškem in še bolj v Sloveniji. Britanci so sprva razpolagali z zelo skopimi informacijami iz lastnih virov o dejanskem dogajanju v okupirani Jugoslaviji. Za Britance so bili zato še zlasti zanimivi primorski Slovenci, ki so jih zavezniki ujeli kot italijanske vojake v Afriki. Te so jugoslovanski častniki novačili za kraljevo vojsko, zanje pa so se zanimale tudi britanske tajne službe v taboriščih za vojne ujetnike. Izmed ujetnikov so izbrali peščico primernih kandidatov, ki so v Kairu in Palestini opravili tečaje za posebne operacije. V raznih misijah so jih poslali na zasedeno slovensko ozemlje, od koder so Britanci pričakovali poročanje. Velika večina se jih je po pristanku pridružila partizanom. Kljub temu da so se iskreno borili proti nacifašizmu, so nekateri izmed njih proti koncu vojne oziroma po njej postali žrtve likvidacij obveščevalnih služb komunističnih oblasti.
Ključne besede: zgodovina, druga svetovna vojna, padalci, britanske misije, SOE, ISLD, partizani
Objavljeno v DKUM: 06.11.2014; Ogledov: 2075; Prenosov: 247
Celotno besedilo (2,54 MB) |
5. LITERARNA INSCENACIJA ZGODOVINE KOROŠKIH SLOVENCEV V ROMANU ENGEL DES VERGESSENS (2011) MAJE HADERLAPRudolf Sabo, 2014, magistrsko delo Opis: V teoretskem delu sta prikazana tipologija zgodovinskega romana ter tipologija kolektivnega spomina.
V empiričnem delu sledita povzetek zgodovine Koroških Slovencev in povzetek zgodovinskega romana Maje Haderlap Engel des Vergessens – analiza zgodovinske resničnosti in oblik kolektivnega spomina v romanu. Pri analizi sta uporabljeni deskriptivna in komparativna metoda.
Ključne besede: Zgodovina, zgodovinska realnost, literna inscenacija, kolektivni spomin, kulturni spomin, komunikativni spomin, zgodovinski roman, etnična skupina, Koroški Slovenci, Angel pozabe, druga svetovna vojna, partizani, mlado dekle.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 1889; Prenosov: 249
Celotno besedilo (452,44 KB) |
6. USODA POHORSKEGA BATALJONA V LIKOVNIH UPODOBITVAH, JAVNIH SPOMENIKIH IN LEGENDAHTina Lovrec, 2013, diplomsko delo Opis: Poslednji boj znamenitega Pohorskega bataljona je eden izmed najbolj znanih, a kljub vsem stvarnim podatkom, ki so nam danes na razpolago, še vedno zavit v skrivnostno tančico. Njegovo ime je postalo legenda, njegovi borci pa so danes simbol herojstva. Desetletja so minila od zadnjih strelov pušk v globini pohorskega gozda, kjer je 8. januarja 1943 padlo devetinšestdeset junakov, njihova okrvavljena trupla pa so povprek ležala med gostim smrečjem v snegu. Toda kljub človeški domišljiji ostaja neizmaličen spomin na poslednji boj, ki so ga bili pohorski borci z zavestjo, da se žrtvujejo za svobodo slovenskega ljudstva.
Na jasi sredi gostega smrečja, kjer je padel legendarni Pohorski bataljon, stoji danes na kamnitem podstavku bronast spomenik z dvema bronastima figurama; večji in manjši granitni kvadri okrog osrednje plošče pa zaznamujejo mesta nekdanjih zemljank in bojnih položajev. Slavko Tihec je ustvaril bronasti deformirani telesi, ki podajata z diagonalnimi linijami še ne dokončno mirovanje. Arhitekt Branko Kocmut pa je s svojo premišljeno krožno kompozicijo, pri kateri gre za posnetek bojišča, ustvaril popoln spomeniški kompleks, h kateremu vsako leto roma množica ljudi, da bi počastila spomin na junaške borce bataljona. Kot protiutež na prizorišču spomeniškega objekta so visoke smreke, edine avtentične in neme priče nekdanjega boja.
Pomen in veličina poslednjega boja borcev Pohorskega bataljona sta nesporna. Njihov patriotizem je že 1943. leta predstavljal vero v lepši in boljši jutri. S postavitvijo Spomenika Pohorskemu bataljonu na Osankarici pri Treh žebljih leta 1959 je spomeniško kiparstvo doživelo vrhunec, kot ga ne najdemo v nobeni tako kratki dobi v preteklosti. Zato smo se odločili, da poleg Spomenika Pohorskemu bataljonu, opišemo še druge javne spomenike in spominska obeležja NOB v njegovi okolici. Ker pa zgodovina slavne partizanske enote prihaja pri ljudstvu počasi v pozabo, smo poleg spomenikov obravnavali še dve slikarski deli, kjer bo ostal spomin na Pohorski bataljon večen.
Zgodovinsko gradivo o Pohorskemu bataljonu pa je vendar dovolj popolno, da lahko vsestransko ocenimo pomen tega legendarnega partizanskega bataljona v narodnoosvobodilnem boju, ki je potekal na štajerskem ozemlju. S pomočjo modernističnega spomeniškega kompleksa na Osankarici pa je v okviru velikega boja slovenskega naroda za osvoboditev postal zgled brezmejne predanosti tudi zanamcem.
Ključne besede: partizani, Pohorski bataljon, narodnoosvobodilni boj, spomenik, javna plastika, memorialna dediščina, Slavko Tihec, Branko Kocmut
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 3355; Prenosov: 600
Celotno besedilo (3,30 MB) |
7. OSNOVNOŠOLSKI SISTEMI NA SLOVENSKEM OD SREDNJEGA VEKA DO DANESŠpela Jaušovec, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je strnjeno predstavljen osnovnošolski sistem vse od srednjega veka do danes. Razvoj šolstva je opisan po posameznih obdobjih, predstavljene so najpomembnejše značilnosti. Namen diplomskega dela je prikazati spreminjanje sistema osnovnega šolstva, predvsem na področju podajanja snovi učencem, ocenjevanja, preverjanja in zaključka le-teh. Glavni cilj je podati razlike med osemletko, ki je bila v veljavi do leta 2008, in zdajšnjo devetletko ter kakšno vlogo je imela materinščina skozi čas. Naloga bralcu omogoča kronološki pregled sistemov slovenskega osnovnega šolstva v različnih obdobjih, primerjanje med njimi in boljšo predstavo o spreminjanju sistemov skozi dolgo obdobje šolstva na Slovenskem.
V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisan teoretični del obravnavane teme, za primerjavo osnovnošolskih sistemov in odkrivanje razlik med njimi je uporabljena komparativna metoda, za opis zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze, ki je uporabljena pri analizi učnih načrtov.
Ključne besede: Šolstvo na Slovenskem, zgodovina, srednji vek, jezuiti, Marija Terezija, Jožef II., Ilirske province, revolucija, Jugoslavija, partizani, osemletka, devetletka, preverjanje, ocenjevanje, nadarjeni učenci, učni načrt.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2013; Ogledov: 2456; Prenosov: 553
Celotno besedilo (2,39 MB) |
8. Britanske misije pri slovenskih partizanih 1943-1945Sandra Pokrivač, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga prikazuje britanske vojaške misije, ki so delovale pri slovenskih partizanih od leta 1943-1945. Britanska tajna služba SOE in organizacija ISLD sta organizirali prihod prvih obveščevalcev, katerim so sledile izvidniške misije oz. skupine, sestavljene iz slovenskih padalcev. Prva uradna britanska vojaška misija je v Glavni štab Slovenije prišla 27. junija 1943 pod vodstvom majorja Williama Jonesa. Tej misiji je sledilo še več drugih, ki so prihajale na območja 7. korpusa, 9. korpusa in 4. operativne cone.
Člani misij so imeli vojaške kot tudi obveščevalne naloge. Število članov se je zaradi ugodnih vojaških in političnih razmer poleti 1944 zelo povečalo, svojo mrežo so širili tudi izven meja slovenskega ozemlja. Hkrati so se začeli zaostrovati odnosi s partizani, z viškom jeseni 1944, člani misij prihajali pod drobnogled OZNE, partizani so omejevali njihovo gibanje in delo, kar je vplivalo na neuspešno izvrševanje nalog. Proti koncu leta 1944 so se tako člani misij posvečali predvsem evakuaciji ranjencev in uničevanju sovražnikovih komunikacijskih sistemov in objektov, hkrati so do konca vojne postopoma zapuščali slovensko ozemlje.
Ključne besede: zgodovina, druga svetovna vojna, zavezniki, slovenski partizani, slovensko ozemlje, britanska vojaška misija, anglo-ameriška misija, SOE, ISLD
Objavljeno v DKUM: 05.01.2012; Ogledov: 2930; Prenosov: 273
Celotno besedilo (21,37 MB) |
