| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
POVEZAVA MED KAKOVOSTJO PROCESA ODLOČANJA MANAGERJEV TER USPEŠNOSTJO PODJETIJ V SLOVENIJI
Damjan Grušovnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Managerji sprejemajo odločitve, da zagotavljajo kratkoročno in dolgoročno uspešno poslovanje svojih podjetij na različnih trgih. Na uspešnost pomembnih in nerutinskih odločitev vpliva kakovost procesa odločanja. To magistrsko delo preučuje povezave med kakovostjo procesa odločanja vodilnih managerjev ter uspešnostjo njihovih podjetij, ki spadajo med 500 največjih v Sloveniji po prihodkih od prodaje. Uporabljen model kakovosti procesa odločanja vsebuje naslednje dimenzije: racionalnost procesa, črpanje informacij, vložen trud ter odprto obzorje. Vsaka od dimenzij vsebuje svoj nabor dejavnikov, ki vplivajo na kakovost procesa odločanja. Izbrana kazalca uspešnosti podjetij sta letna rast dodane vrednosti na zaposlenega ter delež prihodkov od prodaje, ustvarjenih na tujih trgih. Vse več raziskovalcev se pomika od kakovosti odločitve, ki se večinoma meri v denarju oz. s finančnimi kazalniki, h kakovosti procesa odločanja, ki vsebuje tudi mehke vložke in rezultate. Proces odločanja se ne konča s sprejetjem kakovostne odločitve, ampak sledita izvedba in nadzor, ki sta enako pomembni kot vsi predhodni koraki. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in analitičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili aktualne poglede vodilnih avtorjev na področju managerjevega odločanja, kakovosti procesa odločanja in kakovosti odločitev. Predstavili smo dejavnike, ki jih vsebujejo dimenzije kakovosti procesa odločanja, ter poskušali najti uspešne praktične primere ter odmevne raziskave vodilnih avtorjev. V analitičnem delu smo naredili statistične analize podatkov na osnovi podatkov, ki smo jih pridobili pri izvedbi ankete med vodilnimi managerji v Sloveniji. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in rastjo dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju. Prav tako ni povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in usmerjenostjo podjetja na tuje trge. Managerji z nadpovprečno kakovostjo procesa odločanja v primerjavi s podpovprečnimi tudi ne delajo v podjetjih, ki imajo v povprečju večjo rast dodane vrednosti na zaposlenega ali večjo naravnanost na tuje trge. V Sloveniji imajo podjetja, katerih managerji izkazujejo nadpovprečno odprto obzorje pri kakovosti procesa odločanja, v povprečju večjo naravnanost na tuje trge kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno odprto obzorje. Pri podjetjih v Sloveniji obstaja statistično značilna nizka/šibka povezava med vloženim trudom pri kakovosti procesa odločanja in deležem prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih. Podjetja v Sloveniji, usmerjena na tuje trge, kjer managerji izkazujejo nadpovprečno vložen trud pri kakovosti procesa odločanja, imajo v povprečju večji obseg zaposlenih kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno vložen trud. V preučevani množici vodilnih managerjev v Sloveniji nismo uspeli dokazati povezave med kakovostjo procesa odločanja in izbranimi kazalniki uspešnosti podjetja. Na podlagi rezultatov ne moremo sklepati, da kakovost procesa odločanja ni povezana z uspešnostjo podjetja, saj obstaja množica drugih finančnih kazalnikov uspešnosti, njihove stopnje rasti ter mehki kazalniki uspešnosti, ki so težje izmerljivi.
Ključne besede: kakovost procesa odločanja, kakovost odločitev, analiza problema, kriteriji odločanja, racionalnost, motiviranost, participacija, intuicija, črpanje informacij, managerjev trud, kreativnost in inovativnost, deležniki podjetja, uspešnost podjetja
Objavljeno: 21.01.2016; Ogledov: 623; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

22.
VZGOJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ V VRTCU "OTONA ŽUPANČIČA" SLOVENSKA BISTRICA Z VIDIKA PARTICIPACIJE OTROK
Monika Štih, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vzgoja za trajnostni razvoj v Vrtcu »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica z vidika participacije otrok je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature proučili trajnostni razvoj vse od njegovih začetkov do današnjih dni. Nadalje smo proučili vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj, cilje in načela le-te, razlike med okoljsko vzgojo in vzgojo za trajnostni razvoj. Analizirali smo tudi Kurikulum za vrtce, ker nas je zanimalo, koliko je vzgoja za trajnostni razvoj vključena vanj. Posvetili smo se tudi vzgoji za trajnostni razvoj v predšolskem obdobju. Na koncu smo proučili še participacijo predšolskih otrok. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali vzgojitelji v Vrtcu »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica. S pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika smo pridobili mnenje vzgojiteljev o pomembnosti vzgoje za trajnostni razvoj v vrtcu, oceno vzgojiteljev o zadostni usposobljenosti za kakovostno izvajanje vzgoje za trajnostni razvoj, stališče vzgojiteljev do participacije otrok v vzgoji za trajnostni razvoj in v kolikšni meri so vzgojitelji pripravljeni sprejeti participacijo otrok.
Ključne besede: participacija otrok, trajnostni razvoj, vrtec, vzgoja za trajnostni razvoj, vzgojitelj.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 612; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (953,05 KB)

23.
Poznavanje trajnostnega razvoja na regionalni ravni na primeru Dravinjske doline
Ana Vovk Korže, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Poznavanje trajnostnega razvoja na regionalni ravni je ključ za načrtovanje takih dejavnosti, ki temeljijo na varovanju ekosistemov, na povezovanju ljudi in vključevanju vseh sektorjev. Zato je bila izvedena raziskava o poznavanju trajnostnega razvoja v Dravinjski dolini. Namreč na tem območju so bili v zadnjih sedmih letih izpeljani mnogi projekti na temelju upoštevanja trajnostnega razvoja. Raziskava je vključila 250 ljudi, anketne vprašalnike pa je vrnilo 100 ljudi. Vprašanja so bila vezana na vrednotenje pomena kulturne in naravne dediščine, večnamenske rabe podeželja, naložb v človeške vire, naložb v inovacije, naložb v kvalitetno kmetijsko proizvodnjo, na trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, ohranjanje kulturne pokrajine in pomembnost varovanja okolja. Osebe , ki so odgovarjale na anketni vprašalnik živijo v občinah Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica, Vitanje, Poljčane, Makole in Majšperk. Ugotovitve kažejo, da ljudje ne dajajo največjo težo zgolj denarju in udobju, ampak aktivni participaciji in ohranjeni naravi. Najvišji deleži podpore gredo ustvarjanju zelenih delovnih mest, izboljšanju življenja na podeželju in povečanju prepoznavnosti Dravinjske doline z lastno blagovno znamko.
Ključne besede: trajnostni razvoj, regionalni razvoj, Dravinjska dolina, ohranjanje narave, zelena delovna mesta, projekti, aktivna participacija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 435; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (404,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Aplikativni vidiki filmske vzgoje pri pouku sociologije v gimnaziji
Barbara Bedenik, 2016, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo proučili problematiko politične participacije mladih in jo povezali s poukom sociologije. Primerjalno so predstavljene slovenske raziskave politične participacije mladih (Miheljak, 1996; Erjavec, 2004; Kirbiš in Flere, 2010). Preverjali smo, ali lahko z vključevanjem filma v pouk sociologije spodbujamo politično participacijo dijakov in v večji meri dosegamo učne cilje, postavljene z Učnim načrtom (2008). Zanimalo nas je tudi, če lahko s filmskimi dejavnostmi spodbujamo kritično mišljenje (Rupnik Vec in dr., 2009). V ta namen so najprej predstavljeni teoretični prispevki na področju didaktike filmske vzgoje (Bluestone, 2000; Gregg, 1995; Rugelj, 2006). Na teoretični osnovi (Russelov model, model spodbujanja kritičnega mišljenja po C. Wade in Hillov model) so pripravljene učne priprave za izvedbo filmskih delavnic. Za filme Razredni sovražnik, Persepolis in Val so napisane filmske analize. V pričujoči nalogi je predstavljen projekt Posodobitev gimnazije ter Didaktična prenova in evropski oddelki (Pavlič Škerjanc, Rutar in Rutar Ilc, 2012). Z anketnima vprašalnikoma je bila med gimnazijskim učitelji sociologije in dijaki II. gimnazije Maribor izvedena raziskava o vključevanju filmske vzgoje v pouk, ki je potrdila, da je s filmsko vzgojo mogoče spodbujati kritično mišljenje dijakov in njihovo politično participacijo ter v večji meri dosegati zastavljene učne cilje.
Ključne besede: filmska vzgoja, učni cilji sociologije, politična participacija mladih, kritično mišljenje, filmska analiza
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 940; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (8,28 MB)

25.
Odnos med religioznostjo in politično participacijo med mladimi v Sloveniji
Vanči Šeligo, 2016, diplomsko delo

Opis: Religioznost in politika sta pomembni družbeni instituciji, ki se med drugim v posameznikovem vsakdanjem življenju realizirata tudi kot religioznost in politična participacija. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na definicije in dimenzionalnost politične participacije in religioznosti ter na trende obeh spremenljivk v zadnjih desetletjih pri prebivalcih Slovenije. Prikazali smo tudi pregled nekaterih dosedanjih raziskav o odnosu med politično participacijo in religioznostjo. Na zastavljenih hipotezah, izhajajočih iz znanstvene literature, smo nato v empiričnem delu s pomočjo podatkov raziskave Mladina 2010 analizirali, ali sta dve dimenziji religioznosti (osebna religioznost in pogostost obiskovanja cerkvenih obredov) povezani s konvencionalno, civilnodružbeno in protestno participacijo. Ugotovili smo, da bolj religiozni mladi in pogostejši obiskovalci cerkvenih obredov niso pogosteje konvencionalno politično aktivni (merjeno preko samoporočane volilne udeležbe), da pogosteje civilnodružbeno participirajo, redkeje pa so protestno aktivni. V zaključku diplomskega dela razpravljamo o pomenu rezultatov za literaturo o proučevanju odnosa med analiziranima spremenljivkama in podamo predloge za prihodnje raziskave.
Ključne besede: slovenska mladina, religioznost, konvencionalna politična participacija, civilnodružbena participacija, protestna participacija, večdimenzionalnost.
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 468; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (765,83 KB)

26.
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU V ZAVODIH
Bogdana Kovač, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Sodelovanje delavcev pri upravljanju je bilo v Republiki Sloveniji zakonsko urejeno že s sprejetjem Ustave RS in podrobneje opredeljeno s krovnim Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Omenjeni zakon pokriva zlasti področje gospodarstva, negospodarski sektor pa obravnava le v treh členih. Na pravno vrzel že vrsto let opozarjajo strokovnjaki s področja participativnega menedžmenta, sindikalne organizacije kot tudi javni uslužbenci sami. Zaposleni v javnem sektorju tako že vrsto let plujejo v pravnem brezvetrju, opirajoč se na panožne kolektivne pogodbe in smiselno uporabo zgoraj omenjenega zakona. Javni uslužbenci lahko svojo ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju uresničujejo na dveh ravneh, in sicer individualno, delavec kot posameznik v okviru svojega delovnega mesta in kolektivno prek svojih predstavnikov v svetu zavoda ter prek zastopnikov v delavskem predstavništvu, če je ta konstituiran. Participacija je fakultativna pravica zaposlenih, torej če ti niso dovolj angažirani in tovrstno aktivni, ne bo zaživela v njihovi delovni skupnosti. Zato je ključnega pomena, da so zaposleni o teh pravicah dovolj informirani, poučeni in motivirani za proaktivno delovanje. Pomembni dejavniki upravljanja zavoda so tudi člani sveta zavoda, ki nadzorujejo zakonitost delovanja institucije. Sestava, število in pristojnosti članov svetov se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda. Upoštevajoč dejstvo, da so člani sveta zavoda upravno nadzorni organ, je ključnega pomena njihova aktivna vloga v zavodu, zavzetost za reševanje tekoče problematike, poznavanje področja dela in ne nazadnje ustrezna strokovna usposobljenost. Ustrezno participativno klimo pa ustvarja tudi ravnatelj oziroma direktor s konstruktivnim dialogom tako z zaposlenimi kot tudi s člani sveta zavoda, zglednim vodenjem institucije in ustvarjanjem pogojev za individualno ter kolektivno sodelovanje pri upravljanju.
Ključne besede: sodelovanje delavcev pri upravljanju, svet zavoda, individualna participacija, kolektivna participacija, usposabljanje s področja sooupravljanja
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 542; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

27.
POLOŽAJ ZAPOSLENIH V PRIVATIZACIJSKIH POSTOPKIH Z VIDIKA PRAVA EVROPSKE UNIJE
Karla Pinter, 2016, magistrsko delo

Opis: Neoliberalna politika, ki je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja postala vodilna politika in ekonomska doktrina, ima danes še vedno zelo močan vpliv na regulacijo ekonomskega, finančnega in pravnega sistema. Svetovna gospodarska in finančna kriza, ki se je začela leta 2007, je pustila svoj pečat v skoraj vseh državah, ki so morale zaradi poslabšanja javno-finančne slike izpeljati vrsto ukrepov za konsolidacijo javnih financ, pri čemer je privatizacija samo eden izmed načinov neoliberalne politike za reševanje finančne krize ter del politike upravljanja z državnimi oz. kapitalskimi deleži. Ko govorimo o privatizaciji, govorimo o javni politiki, ki presega meje javnofinančnih in gospodarskih posledic, saj ima tudi številne druge. Javni interes v postopkih privatizacije ima pomembno težo, a je ta omejen tudi z določili prava Evropske unije, saj mora prodajalec državnega premoženja – javni subjekt ravnati tako, kot bi ravnal skrben zasebni vlagatelj ob enakih tržnih pogojih in voditi postopek za t.i.«aid free« privatizacijo. Ob tem je pomembno izpostaviti, da privatizacija poleg pravil o državnih pomočeh trči tudi ob pravila, ki urejajo položaj zaposlenih v privatizacijskih postopkih (na privatizacijo vplivajo tudi pravila o prevzemih in svobodni konkurenci, vendar teh pravil magistrska naloga ne obravnava). Postopek privatizacije ter pravila o državnih pomočeh ne bi smeli biti argument za nevključevanje in izločanje zaposlenih iz postopkov prodaje kapitalskih deležev v lasti države in za krčenje njihovih pridobljenih pravic. Za delavca je bistveno vprašanje ohranitev njegovih pravic, predvsem varnost njegove zaposlitve, saj prenehanje pogodbe o zaposlitvi zanj predstavlja kratenje njegove socialne in ekonomske varnosti in pomeni (praviloma) tudi izgubo glavnega vira dohodka za preživljanje njega in njegove družine. A ta interes zaposlenih trči ob interes kupca in/ali prodajalca v privatizacijskih poslih, kajti prav svoboda določanja pogojev o uporabi delovne sile ter prilagajanje potrebam poslovanja je tista fleksibilnost, ki jo zagovorniki opravljanja dejavnosti zaradi pridobivanja dobička potrebujejo in zagovarjajo. Neoliberalna politika zadnjih let je stremela k čim večji fleksibilizaciji delovnega prava, tudi zaradi vedno večje konkurenčnosti, ki pa ga je dodatno intenziviral prav proces globalizacije. V postopku privatizacije tako pride do kolizije interesov prodajalcev in kupcev državnega premoženja z interesi zaposlenih, ki želijo čim večjo varnost ohranitve obstoječih pravic. Kot sem navedla, so po sedanji ureditvi državne pomoči tudi neposreden del privatizacijske politike. Pravila državnih pomoči po eni strani vzpodbujajo utrjevanje regionalnih gospodarstev, saj so državne pomoči dodeljene neposredno posamičnemu podjetju, spet po drugi strani pa posegajo v tržno konkurenco ter tržna razmerja, zaradi česar lahko ovirajo tudi delovanje notranjega trga EU. Ob navedenem moram izpostaviti, da je pri prodaji državnega premoženja bistvena presoja pogoja gospodarske prednosti za vsaj eno podjetje, pri čemer pride do uporabe testa skrbnega zasebnega vlagatelja, ki želi pri prodaji doseči najvišjo možno ceno. V tej povezavi moram izpostaviti, da takšno stališče temelji tudi na argumentu varstva konkurence. V nasprotnem primeru bi privatizacija družbe, ki je v državni lasti, lahko vsebovala nedovoljene državne pomoči, v kolikor kupec ali prodajalec pridobita ugodnosti in koristi, ki jih pri siceršnji prodaji med zasebnimi subjekti ne bi dosegla. V postopkih privatizacije je pomemben tudi vpliv sodelovanja delavcev pri upravljanju kot tistega instrumenta, s katerim zaposleni sodelujejo v teh postopkih. Prodajalci oz. upravljavci državnega premoženja bi morali zasledovati cilj in načela družbeno odgovornega ravnanja, delavci, njihovi predstavniki ter socialni partnerji pa bi morali biti proaktivni in v največji možni meri sodelovati v teh postopkih preko institutov participativnega managementa.
Ključne besede: neoliberalizem, deregulacija, fleksibilizacija, privatizacija, odgovorno podjetništvo, korporativno upravljanje, delavci, sodelovanje delavcev pri upravljanju, individualna participacija, kolektivna participacija, soupravljanje, socialne zaveze, ohranitev pravic zaposlenih, državne pomoči, nedovoljene državne pomoči, necenovni pogoji in zaveze, pravo EU, združljivost z notranjim trgom, Evropska komisija in Sodišče EU
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 957; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

28.
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU EVROPSKE DELNIŠKE DRUŽBE (SOCIETAS EUROPAEA)
Franja Vogrinec Brodnjak, 2016, magistrsko delo

Opis: Delavsko soupravljanje se je začelo pojavljati v začetku 20. stoletja. Zaradi prve in druge svetovne vojne je vmes nekoliko zamrlo, a se je ponovno pojavilo v petdesetih letih 20. stoletja. V tem času se je oblikoval prvi zametek EU (Evropska skupnost za premog in jeklo) in tudi želja po nadnacionalni obliki gospodarske družbe. Zaradi problematike in predvsem zelo različnih sistemov delavskega soodločanja v državah članicah je delavsko soupravljanje predstavljalo največji problem pri sprejemu Statuta SE, ki je bil dokončno sprejet po več kot tridesetih letih pogajanj 8. oktobra 2001. Statut Societas Europaea sestavljata Uredba št. 2157/2001 o statusno-pravnih značilnostih Societas Europaea-e in Direktiva št. 2001/86 o udeležbi delavcev. Na področju delavske participacije do popolne harmonizacije ni prišlo zaradi preveč raznolikih nacionalnih sistemov. Pomembno dejstvo pri Direktivi je, da veliko vprašanj glede delavskega soodločanja napotuje na nacionalno pravo udeleženih družb. Osrednji cilj magistrskega dela je preučitev in analiza sodelovanja delavcev pri upravljanju v evropski delniški družbi (SE). Pri ustanovitvi je izbira o načinu upravljanja (eno- ali dvotirni sistem) prepuščena ustanoviteljem. Dvotirni sistem z nadzornim svetom je povezan s sodelovanjem delavcev v upravljanju družb. Na izbiro države statutarnega sedeža SE vpliva tudi dejstvo, ali ima država uzakonjeno obvezno soodločanje delavcev ali ne, kar vpliva na dodeljevanje pravic participacije delavcev na ravni SE, saj nivo delavskega soodločanja v SE ne sme biti nižji, kot je bil pred ustanovitvijo SE (načelo ohranitve pravice). Skladno s tem Direktiva SE vsako zožitev obstoječih pravic delavcev pogojuje s kvalificirano večino pri odločanju o modelu udeležbe. Ko ni dosežen dogovor med pogajalskimi stranmi glede modela delavskega soodločanja, pridejo v poštev standardna pravila, ki so vezana na najvišji standard delavske udeležbe v družbah ustanoviteljicah SE. Ravno zavedanje delavcev, da se v primeru neuspešnih pogajanj uveljavi najširši model soodločanja, omejuje njihovo pripravljenost na pogajanja oz. jih otežuje, saj imajo delavci v tem primeru boljšo pogajalsko pozicijo; v primeru, ko se pogajalske strani ne morejo zediniti o modelu delavskega soodločanja in v primeru neuporabe standardnih pravil, do ustanovitve SE ne more priti. Z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD) smo od leta 1993 v Sloveniji uporabljali le dvotirni sistem upravljanja po zgledu nemške zakonodaje. Po implementaciji Uredbe SE se je z novim Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) tudi za domače družbe omogočila izbira med eno- in dvotirnim sistemom upravljanja. Tudi zakonodaja s področja delavske participacije pri upravljanju družb se v Sloveniji zgleduje po nemški zakonodaji, kjer so pravice sodelovanja delavcev pri upravljanju zakonsko najširše zajete, čemur sledi tudi praksa. Z uveljavitvijo dveh modelov upravljanja je to področje postavljeno na preizkušnjo, pri čemer je potrebno upoštevati, da je pravica do soodločanja delavcev v Sloveniji ena izmed temeljnih pravic, zapisanih v Ustavi RS. V EU je pri upravljanju gospodarskih družb v ospredju deležniški model, kar pomeni, da v ospredje niso postavljeni le cilji delničarjev in družbenikov, temveč tudi socialni cilji širše družbe. Tako je EU zavezana k socialnemu dialogu že s Pogodbo o delovanju EU. Le-ta Evropsko komisijo zavezuje k spodbujanju dialoga med socialnimi partnerji, obema stranema nudi uravnoteženo podporo ter vzpostavlja možnost kolektivnega dogovarjanja. Področje delavskega soodločanja je zelo široko pojmovano tako v Sloveniji kot tudi na evropski ravni. Zaradi različnih tradicij, zgodovinskega razvoja, moči sindikatov, različnih stopenj industrijskega razvoja idr. je bil razvoj delavskega soodločanja od države do države zelo različen, z različno stopnjo intenzivnosti in podprtostjo s strani države.
Ključne besede: delavska participacija, delavsko soodločanje, nadnacionalna gospodarska družba, evropska delniška družba Societas Europaea, nacionalni sistemi delavske participacije
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 691; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (631,91 KB)

29.
POLITIČNA PARTICIPACIJA KOT ORODJE DEMOKRATIČNEGA PROCESA V INFORMACIJSKI DRUŽBI: E-PARTICIPACIJA IN E-DEMOKRACIJA V SLOVENIJI
Jernej Herman, 2016, diplomsko delo

Opis: Politična participacija je predpogoj demokracije, saj omogoča in pomeni vključenost posameznika v politični sistem in politični proces ter s tem vplivanje na oblikovanje oblasti in javnih politik. V nalogi izhajajoč iz opredelitev temeljnih konceptov demokracije in politične participacije preko analize glavne oblike politične participacije, to je glasovanja na nacionalnih in lokalnih volitvah ter referendumih, ugotavljamo, da volilna udeležba in s tem politična participacija v Sloveniji upadata in da je treba pri krepitvi politične participacije uporabiti tudi možnosti, ki jih daje razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije. Osrednje zanimanje naloge so pristopi do e-demokracije in e-participacije v Sloveniji ter načini, na katere se ob uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije poskuša krepiti in večati politično participacijo. Pri tem nas zanimata spletni orodji predlagam.vladi.si ter portal e-demokracija.
Ključne besede: politična participacija, e-demokracija, e-participacija
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 1058; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (951,88 KB)

30.
EVROPSKI SVET DELAVCEV
Damjan Kukovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravice delavcev in njihovo vključevanje pri obveščanju in posvetovanju oziroma delavska participacija je eno ključnih področij Evropske strategije zaposlovanja in sestavni del strategije za gospodarsko rast v EU. Notranji trg EU se je postopoma razvijal in prinašal priložnosti in izzive tudi za gospodarske družbe, s tem pa je vplival na odnose med delodajalci in delavci. Razvoj in globalizacija sta vplivala na gospodarske družbe tako, da so te širile svoja poslovanja čez državne meje in nadalje razvijale poslovanje v smeri rasti in širjenja na nove trge. Tako so zakonodajalci in predstavniki delavcev že v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja nakazali, da navedena dinamika razvoja in centralizacija odločanja nadnacionalnih družb terja regulacijo in vzpostavitev proti-uteži nadnacionalnim družbam na evropski ravni, predvsem na področju vključevanja delavcev. Predmet raziskave diplomskega dela je institut Evropskega sveta delavcev. Delovanje instituta in umestitev v strukturo je proces, ki poteka postopoma skladno z razvojem okolja in se še nadalje razvija. Za uspešno podporo in implementacijo strategije EU glede pravic delavcev in njihovega vključevanja je potrebna zakonodajna aktivnost na ravni EU z jasnimi smernicami glede vsebine in nadaljnjega prenosa v nacionalne pravne rede.
Ključne besede: Evropski svet delavcev, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kolektivna participacija, industrijska demokracija, delavec, delodajalec.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 654; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (483,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici