Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu empirično preverjamo veljavnost teorije paritete kupne moči (PKM) v osmih izbranih evropskih državah, ki niso članice evroobmočja, od tega v šestih tranzicijskih reformnih državah (Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija) in dveh razvitih gospodarstvih (Danska, Švedska). Kot bazno valuto smo najprej obravnavali evro, kasneje pa še ameriški dolar. Za preverjanje veljavnosti teorije smo za vsako državo posebej uporabili teste stacionarnosti, to sta ADF in KPSS testa. Lotili smo se tudi preverjanj panelnih podatkov, pri čemer smo uporabili LLC test, Breitungov test, Hadrijev test, IPS test, Fisherjev-ADF in Fisherjev-PP test. Najprej smo veljavnost PKM preverjali za celotno opazovano obdobje, ki v primeru uporabe evra kot bazne valute zajema mesečne podatke od februarja 1993 do junija 2020 in v primeru uporabe ameriškega dolarja podatke od januarja 1993 do decembra 2020, razen v primeru Hrvaške, za katero opazujemo podatke od januarja 1993 do junija 2020. V nadaljevanju smo celotno obdobje razdelili na dve podobdobji, in sicer na obdobje pred veliko recesijo 2008 in na obdobje po njej. Izračune za obdobje do velike recesije smo opravili do konca leta 2007, izračune za obdobje po njej pa od začetka leta 2008. Na koncu smo izvedli še panelne teste in preverjali veljavnost PKM na celotnem vzorcu držav. Generalno gledano v naši empirični raziskavi nismo našli prevladujoče podpore v korist veljavnosti PKM v izbranih evropskih državah. Nekoliko uspešneje se je preverjanje paritetnih razmerij izkazalo pri evrskih deviznih tečajih, čeprav sta ADF in KPSS testa pogosto kazala heterogene izide. Izstopala je Danska, za katero smo lahko veljavnost PKM potrdili za vsa opazovana obdobja. Za primer ameriškega dolarja pa smo opazili, da je predvsem za celotno obdobje opazovanja in za obdobje pred veliko recesijo značilno, da teorija PKM ne velja. Rezultati kažejo boljšo sliko za pokrizno obdobje, in sicer za primer Hrvaške, Madžarske in Poljske.
Ključne besede: pariteta kupne moči, realni devizni tečaj, tranzicijska gospodarstva, testi enotskega korena
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 721; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: Poglavitni namen magistrskega dela je analiza veljavnosti teorije paritete kupne moči (PKM) v izbranih evropskih tranzicijskih državah. Čeprav teorija PKM velja za preprosto teorijo, je le-ta v realnosti težko uresničljiva, saj obstajajo številne omejitve, ki nasprotujejo njeni veljavnosti. Poleg osnovnih omejitvenih dejavnikov, ki izhajajo iz mednarodne menjave, obstajajo številni drugi, za tranzicije države, specifični dejavniki. Te države se namreč razlikujejo od ostalih držav zahodne Evrope, saj so opravile prehod iz strogo centraliziranih držav v tržno usmerjene, zato so kot take doživele številne gospodarske spremembe. Tako so realni šoki, ki izhajajo iz narave njihove gospodarske preobrazbe, vplivali na gibanje realnega deviznega tečaja in s tem pripomogli k odstopanjem od veljavnosti PKM. Analizo veljavnosti teorije PKM smo opravili za šest držav članic Evropske unije, ki za zdaj še niso sprejele evra kot svoje valute, in sicer: Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska in Romunija. Uporabili smo teste stacionarnosti časovne vrste, in sicer ADF in KPSS test. Osnovo analize predstavljajo izračunane serije podatkov o realnih deviznih tečajih. Pri tem smo za bazno valuto uporabili tako ameriški dolar kot evro. Veljavnost PKM smo sprva preverjali za celotno obdobje opazovanja, ki je zajemalo mesečne podatke od leta 1995 do leta 2015 v primeru uporabe ameriškega dolarja in od leta 1996 do leta 2015 v primeru uporabe evra. Celotno obdobje opazovanja smo razčlenili še na dve podobdobji, odvisni od vstopa posamezne države v Evropsko unijo – tako je prvo obdobje zajemalo čas od začetka opazovanja do vstopa države v Unijo in drugo obdobje od vstopa države v Unijo do konca obdobja opazovanja. Pri upoštevanju celotnega obdobja opazovanja nismo uspeli najti obsežnih dokazov v korist veljavnosti PKM v izbranih državah, zlasti to velja pri uporabi bazne valute ameriški dolar. Rezultati so nekoliko spodbudnejši v podobdobjih, saj nam je uspelo dokazati veljavnost PKM v nekaterih primerih. Ugotovili smo tudi, da ima evro kot referenčna valuta pri PKM pomembnejšo vlogo od ameriškega dolarja, še posebej po vstopu teh držav v Evropsko unijo.
Ključne besede: pariteta kupne moči, tranzicijske države, trendna apreciacija, realni devizni tečaj, stacionarnost, test enotskega korena.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 2074; Prenosov: 331
Celotno besedilo (1,73 MB)

Opis: V okviru diplomske naloge sem predstavil različne modele določanja deviznih tečajev, ki skupaj tvorijo temeljno analizo. Na eni strani so to klasični modeli h katerim prištevamo: pariteto kupne moči, pariteto obrestne mere, monetarno ter plačilno bilančno teorijo. Na drugi strani sem uporabil novejše pristope pri določanju deviznih tečajev, primer katerega je napovedovanje deviznih tečajev s pomočjo novic. Poleg splošnih teorij determiniranja deviznega tečaja sem osvetlil tudi najpomembnejše fundamentalne indikatorje za območje EU in ZDA. Ugotovil in poiskal sem razloge za prevladujoč položaj ameriškega dolarja v primerjavi z evrom. Na primeru EUR/USD sem testiral ali je gibanje valutnega para v skladu s temeljno teorijo. Gibanje valutnega para sem primerjal tako z vidika klasičnim modelov determiniranja deviznih tečajev, kot tudi posameznih makroekonomskih komponent. Ugotovil sem, da je pri večini modelov prišlo do precejšnjih neskladij, skozi različna obdobja, gibanje valutnega para pa je pogosto tudi v nasprotju z izbrano teorijo. Tako z gotovostjo na primeru EUR/USD ne morem potrditi nobene izmed teorij. Tudi številne empirične študije ugotavljajo, da prihaja do odstopanj med modeli ter dejanskim gibanjem tečajev. Razloge za takšno stanje gre verjetno iskati v kompleksnosti in nepredvidljivosti valutnega trga, predvsem pa v udeležencih samih ter njihovem špekulativnem ravnanju. Značilno za teorije deviznih tečajev je, da so se spreminjale, oziroma dopolnjevale ter nastajale vedno nove, kljub temu pa do danes ne razpolagamo s končno teorijo pri pojasnjevanju deviznih tečajev. Teorija, ki bi lahko zanesljivo napovedovala oziroma analizirala spremembe deviznih tečajev ne obstaja, saj gre za kompleksno prepletenost, kjer vseh informacij ni mogoče zajeti. To potrjujejo tudi empirične raziskave.
Ključne besede: fundamentalna analiza, devizni tečaj, apreciacija, depreciacija, pariteta kupne moči, pariteta obrestne mere, EUR/USD, carry-trade, mednarodni Fisherjev učinek, monetarni premoženjski modeli, portfeljska teorija, fundamentalni indikatorji, obrestna mera, ponudba denarja, trgovinski pristop, pristop plačilne bilance
Objavljeno v DKUM: 04.07.2012; Ogledov: 3665; Prenosov: 461
Celotno besedilo (1,20 MB)