| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA TEMELJNE ANALIZE NA DEVIZNEM TRGU
Mitja Perko, 2009, diplomsko delo

Opis: Temeljna analiza predstavlja instrumentarij, s katerim poskušamo razložiti številne premike v gibanju deviznega tečaja skozi daljše obdobje. Takšen instrumentarij lahko uporabimo tudi za ugotavljanje gibanja tečaja v prihodnosti — za napovedovanje. V splošnem je temeljna analiza skupek različnih teorij, ki vsaka po svoje opisujejo, kako se devizni tečaj v nekem trenutku izoblikuje. Za dobro napoved je potrebno uporabiti čim večje število teorij, ki jih vključuje temeljna analiza; le tako se lahko izognemo situaciji, kjer bi ob uporabi samo ene teorije, temeljna analiza podala manj kvalitetne napovedi. Priporočena je tudi uporaba analize pri napovedovanju na dolgi rok, saj zaradi različnih razlogov odnosi med ekonomskimi spremenljivkami in tečajem potrebujejo čas, preden se povezava nedvoumno pokaže. Kot rezultat naše sprotne analize tečaja evro/dolar tekom diplomskega dela lahko zaključimo, da večina teorij, ki so del temeljne analize, kaže na bodočo depreciacijo evra proti ameriškemu dolarju.
Ključne besede: devizni trg, devizni tečaj, temeljna analiza, fundamentalna analiza, napovedovanje, pariteta kupne moči, mednarodni Fisherjev efekt, določanje deviznega tečaja, monetarni pristop, trgovinski pristop, fiskalna politika, proračun, evro, dolar, jen
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
VELJAVNOST PARITETE KUPNE MOČI V IZBRANIH VZHODNOEVROPSKIH DRŽAVAH
Tina Maučec, 2016, magistrsko delo

Opis: Poglavitni namen magistrskega dela je analiza veljavnosti teorije paritete kupne moči (PKM) v izbranih evropskih tranzicijskih državah. Čeprav teorija PKM velja za preprosto teorijo, je le-ta v realnosti težko uresničljiva, saj obstajajo številne omejitve, ki nasprotujejo njeni veljavnosti. Poleg osnovnih omejitvenih dejavnikov, ki izhajajo iz mednarodne menjave, obstajajo številni drugi, za tranzicije države, specifični dejavniki. Te države se namreč razlikujejo od ostalih držav zahodne Evrope, saj so opravile prehod iz strogo centraliziranih držav v tržno usmerjene, zato so kot take doživele številne gospodarske spremembe. Tako so realni šoki, ki izhajajo iz narave njihove gospodarske preobrazbe, vplivali na gibanje realnega deviznega tečaja in s tem pripomogli k odstopanjem od veljavnosti PKM. Analizo veljavnosti teorije PKM smo opravili za šest držav članic Evropske unije, ki za zdaj še niso sprejele evra kot svoje valute, in sicer: Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska in Romunija. Uporabili smo teste stacionarnosti časovne vrste, in sicer ADF in KPSS test. Osnovo analize predstavljajo izračunane serije podatkov o realnih deviznih tečajih. Pri tem smo za bazno valuto uporabili tako ameriški dolar kot evro. Veljavnost PKM smo sprva preverjali za celotno obdobje opazovanja, ki je zajemalo mesečne podatke od leta 1995 do leta 2015 v primeru uporabe ameriškega dolarja in od leta 1996 do leta 2015 v primeru uporabe evra. Celotno obdobje opazovanja smo razčlenili še na dve podobdobji, odvisni od vstopa posamezne države v Evropsko unijo – tako je prvo obdobje zajemalo čas od začetka opazovanja do vstopa države v Unijo in drugo obdobje od vstopa države v Unijo do konca obdobja opazovanja. Pri upoštevanju celotnega obdobja opazovanja nismo uspeli najti obsežnih dokazov v korist veljavnosti PKM v izbranih državah, zlasti to velja pri uporabi bazne valute ameriški dolar. Rezultati so nekoliko spodbudnejši v podobdobjih, saj nam je uspelo dokazati veljavnost PKM v nekaterih primerih. Ugotovili smo tudi, da ima evro kot referenčna valuta pri PKM pomembnejšo vlogo od ameriškega dolarja, še posebej po vstopu teh držav v Evropsko unijo.
Ključne besede: pariteta kupne moči, tranzicijske države, trendna apreciacija, realni devizni tečaj, stacionarnost, test enotskega korena.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 1025; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

3.
Alternativni modeli realnih deviznih tečajev
Darja Boršič, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Pričujoči prispevek opisuje razne pristope k določanju ravnovesnih realnih deviznih tečajev: od teorije paritete kupne moči, ki je najbolj enostavna in najbolj uporabljena teorija na tem področju, do bolj sofisticiranih metod, ki jih v zadnjem času uporabljata Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka. Vključili pa smo tudi model oblikovanja realnega deviznega tečaja na osnovi keynesianskega modela temeljnih ekonomskih spremenljivk.
Ključne besede: pariteta, kupna moč, kupna moč denarja, devizni tečaji, spremenljivke
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 625; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

4.
5.
UGOTAVLJANJE SPECIFIČNOSTI RAZMERIJ CEN STORITEV NA PRIMERU SLOVENIJE, NEMČIJE IN HRVAŠKE
Brigita Podkrajšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Evropska unija je gospodarska in politična povezava 28. evropskih držav, ki svojim članicam omogoča ekonomsko sodelovanje, enotni trg in skupno institucionalno okolje. Nemčija je ena od ustanoviteljic te povezave, Slovenija spada med mlajše članice, Hrvaška pa se je Evropski uniji pridružila komaj leta 2013. Kljub nekaterim skupnim točkam pa obstaja med njimi mnogo razlik. Nemško gospodarstvo je razvitejše od slovenskega in hrvaškega, saj je bruto domači proizvod na prebivalca po pariteti kupne moči za leto 2012 v Nemčiji bil višji od evropskega povprečja za 23 %, v Sloveniji je bil za 18 % nižji od povprečja EU-28, hrvaški pa je zaostajal za evropskim povprečjem za kar 39 %. V tej raziskavi smo želeli ugotoviti, ali se omenjeni razvojni razkorak med Slovenijo in Nemčijo ter Hrvaško kaže skozi razmerja ravni cen storitev. V ta namen smo v tem delu primerjali cene 101 storitve med Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško, ki smo jih razdelili v 10 skupin. Na podlagi izračunov smo prišli do naslednjih zaključkov: • Cene storitev so bile v Sloveniji v marcu in aprilu 2012 v povprečju za 30 % nižje kot v Nemčiji. Slovenski potrošnik je v povprečju za opazovano skupino storitev plačal le 70 % zneska, ki ga je plačal nemški potrošnik. • Primerjava cen storitev med Slovenijo in Hrvaško pokaže, da so bile v enakem opazovanem obdobju cene storitev v povprečju za 20 % višje kot na Hrvaškem. • Relativno najcenejša skupina storitev, ko primerjamo Slovenijo z Nemčijo, so obrtne storitve in popravila, relativno najdražja skupina storitev, ko primerjamo Slovenijo s Hrvaško, pa so komunalne storitve. • Obstaja večja stopnja podobnosti cen preučevanega vzorca storitev med Slovenijo in Hrvaško, kot pa med Slovenijo in Nemčijo.
Ključne besede: storitve, stopnja razvitosti, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta, podobnost cen.
Objavljeno: 09.03.2015; Ogledov: 916; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

6.
RAVNI DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Timotej Plečko, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z makroekonomskimi kazalniki primerjali gospodarstvi Sloveniji in Avstrije. Ti kažejo, da je slovensko gospodarstvo slabše razvito. Bruto domači proizvod na prebivalca v standardu kupne moči je v Sloveniji na precej nižji ravni v primerjavi z Avstrijo. Prav tako je na precej nižji ravni tudi povprečna mesečna neto plača. Splošna raven cen sovpada s trditvijo, da bolj razvito gospodarstvo, izkazuje tudi višjo splošno raven cen. Ta je bila v Sloveniji v letu 2013, za 16,7 % pod povprečjem skupine držav EU-27. Avstrija je v tem času beležila za skoraj 7 % višjo splošno raven cen od povprečja EU-27. Na podlagi terenskega popisa cen v juniju 2014 smo med seboj primerjali 157 vrst živil, ki so bile razdeljene v trinajst skupin. Z izračuni censkih paritet smo ugotovili, da je bila povprečna raven cen živil v Sloveniji za 20,8 % nižja v primerjavi z Avstrijo. Najcenejša skupina znotraj vzorca živil, je bila skupina izdelkov iz žit, ki je bila v Sloveniji v povprečju za 33,7 % cenejša. Edina skupina, ki je bila v Sloveniji dražja, je bila skupina predelanega in konzerviranega sadja, in sicer za 7,3 %.
Ključne besede: Gospodarska razvitost, neto plača, censka pariteta, raven cen živil.
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 900; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (344,26 KB)

7.
PREVERJANJE VELJAVNOSTI PARITETE KUPNE MOČI NA PRIMERU DRŽAV EVRSKEGA OBMOČJA
Vesna Horvat, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problematiko dokazovanja veljavnosti teorije paritete kupne moči (PKM) s pomočjo ekonometričnih testov. Kljub splošni teoretični popularnosti koncepta PKM, je njegova empirična veljavnost pogosto predmet razprav. S to problematiko se ukvarjajo številne študije, ki se preverjanja veljavnosti teorije lotevajo z uporabo različnih vzorcev držav, z različnimi opazovanimi obdobji, z različnimi ekonometričnimi testi oziroma s kombinacijami vsega naštetega. Dejstvo je, da gre za aktualno raziskovalno področje, saj številni ekonomisti in ekonometriki iščejo poti do veljavnosti teorije PKM ter razloge za neuspešno dokazovanje le-te. Dokaze o veljavnosti teorije PKM smo poskušali poiskati tudi v tem magistrskem delu, in sicer za vzorec 12. držav evrskega območja. Časovna serija je potekala od začetka leta 1973 do maja 2014, za namene testiranja pa smo to obdobje razdelili še na dodatna štiri obdobja. Uporabljeno ekonometrično orodje je zajemalo dva linearna testa časovnih serij ter šest tipov panelnih testov. Za namene testiranja smo v nalogi opisali tudi teorijo stacionarnosti ter vse uporabljene teste. Ugotovili smo, da PKM velja izraziteje v celotnem opazovanem obdobju kot v podobdobjih. Več dokazov o veljavnosti PKM smo dobili v obdobju pred uvedbo evra kot v obdobju po tem, še zlasti v obdobju 1992–1998, ko smo za primer bazne valute nemška marka PKM lahko tudi potrdili.
Ključne besede: pariteta kupne moči, omejitve teorije paritete kupne moči, ADF test, KPSS test, panelni testi enotskega korena, Hadri test.
Objavljeno: 17.11.2014; Ogledov: 1528; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

8.
ANALIZA RAZMERIJ IN PODOBNOSTI DROBNOPRODAJNIH CEN MED IZBRANIMI MESTI V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Andreja Šooš, 2014, magistrsko delo

Opis: V izbranem obdobju 2003–2012 smo s pomočjo nekaterih glavnih ekonomskih kazalnikov uspeli preučiti gospodarske razmere Slovenije in Hrvaške ter ugotovili, da se je po letu 2008 z začetkom finančne in gospodarske krize gospodarska aktivnost začela zmanjševati ter s tem vplivala na poslabšanje vseh ekonomskih kazalnikov. Stopnje gospodarske rasti so tako v letu 2012 bile negativne v obeh državah, prav tako se je v obeh državah zmanjšal pokazatelj gospodarske razvitosti, BDP na prebivalca po pariteti kupne moči, ki je v Sloveniji leta 2012 znašal 84 % povprečja EU-28, na Hrvaškem pa le 62 % evropskega povprečja. Po uradnih statističnih podatkih je nacionalna raven cen v letu 2012 v Sloveniji dosegla 82,9 % povprečja EU-28, medtem ko je na Hrvaškem dosegla 69,9 % evropskega povprečja. V empiričnem delu smo analizirali ravni cen 578 artiklov blaga in 91 storitev, najprej na nacionalni ravni med Slovenijo in Hrvaško, nato pa še med posameznima paroma mest Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin. Ugotovili smo naslednje:Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Sloveniji za 13 % višja v primerjavi s Hrvaško. Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Ljubljani za 15 % višja v primerjavi z Zagrebom. Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Mariboru za 12 % višja v primerjavi z Varaždinom. Med Slovenijo in Hrvaško ter med posameznima paroma mest Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin obstaja sorazmerno visoka stopnja podobnosti drobnoprodajnih cen. Relativna kupna moč slovenskih plač je v primerjavi s hrvaškimi višja za dobro petino.
Ključne besede: bruto domači proizvod, raven cen, censka pariteta, podobnost cen, relativna kupna moč plač
Objavljeno: 10.03.2014; Ogledov: 1062; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

9.
ANALIZA RAZMERIJ DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL IN PIJAČ: PRIMER SLOVENIJE IN ITALIJE
Tjaša Kuraj, 2013, diplomsko delo

Opis: Pri primerjavi gospodarskih razmer v Sloveniji in Italiji glede na osnovne makroekonomske kazalce smo ugotovili, da ima Italija višji bruto domači proizvod na prebivalca in tudi višje povprečne letne neto plače. Cene živil in pijač so v Italiji nad evropskim povprečjem, v Sloveniji pa pod evropskim povprečjem. Živilska industrija ima v obeh preučevanih državah pomembno vlogo. V diplomskem delu smo analizirali ravni 248 vrst živil in pijač. Izdelki so bili razčlenjeni v 14 skupin. Ugotavljamo, da je bila raven drobnoprodajnih cen živil in pijač marca 2013 v Sloveniji za 16 % nižja kot v Italiji. Najcenejši skupini sta sveže meso, ki je v Sloveniji v povprečju za 28 % cenejše, in sveže sadje, ki je v Sloveniji cenejše za 26 % v primerjavi z Italijo. V Sloveniji so v povprečju dražje sveže ribe in pijače, še posebej izstopajo žgane pijače.
Ključne besede: gospodarska razvitost, BDP, censka pariteta, raven cen, cene živil in pijač
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 950; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

10.
ANALIZA RAZMERIJ CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN ČEŠKO REPUBLIKO
Marcel Gajzer, 2012, diplomsko delo

Opis: Ugotovili smo, da sta Slovenija in Češka podobni državi. Pri obeh storitveni sektor predstavlja glavni gospodarski sektor in obe sta odprti ekonomiji. Finančna kriza je imela učinek na obe gospodarstvi, vendar je slovensko bolj prizadelo in počasneje okreva. Slovensko gospodarstvo je še vedno bolj razvito od Češkega, saj imamo višji BDP per capita in tudi raven cen je višja kot v referenčni državi. Skozi analizo primerjave cen v drugem delu diplomskega seminarja smo izračunali, da je splošna raven cen storitev višja v Sloveniji kot na Češkem. Višja je za 26 %. Tudi vseh deset storitvenih skupin je bilo dražjih od tistih na Češkem. Najbližje češkim cenam so bile cene komunikacije.
Ključne besede: Slovenija, Češka Republika, storitve, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta, raven razvitosti, BDP.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1479; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici