1. Razumevanje izbranih pregovorov pri 5 in 6 let starih otrocih : diplomsko deloSanja Pezdevšek, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Razumevanje izbranih pregovorov pri 5 in 6 let starih otrocih, smo v začetnih poglavjih, ki zajemajo teoretični del naloge podrobneje predstavili frazeologijo in paremiologijo. Predstavili smo pregovore, njihove značilnosti, kako so jih obravnavali skozi različna časovna obdobja. Prav tako smo se dotaknili razvoja otroškega govora, mišljenja in otroškega dojemanja pregovorov. Naš namen empiričnega dela naloge je bil ugotoviti, ali otroci, starosti 5 in 6 let, razumejo pregovore dobesedno ali v prenesenem pomenu in ali znajo povezati pomen pregovora z ustrezno sliko. Podatke smo za vsakega otroka zbirali enkrat, za kar smo potrebovali 4 dni. Podatke smo zbirali s kvalitativno tehniko. V empiričnem delu naloge smo si zastavili 3 raziskovalna vprašanja in 2 hipotezi, ki smo ju v sklepu potrdili oziroma ovrgli. Raziskava je pokazala, da otroci pregovore razumejo in razlagajo dobesedno in da znajo povezati pregovor z ustrezno sliko, ki uprizarja pomen pregovora.
Ključne besede: Paremiologija, pregovor, frazem, frazeologija
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 77
 Celotno besedilo (1,84 MB) |
2. Primer nalog za elektronsko utrjevanje frazeologijeNina Cvikl, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Primer nalog za elektronsko utrjevanje frazeologije smo predstavili primer dobre prakse uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokošolskem izobraževanju. Za frazeološke vsebine, ki jih pokriva predmet Besedoslovje in frazeologija na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Slovenski jezik in književnost, smo v učnem e-okolju Moodle izdelali inovativno spletno učilnico, ki je namenjena strukturiranemu samostojnemu delu za utrjevanje znanja s področja frazeologije za 7. poglavij. Pripravljene naloge je preizkusilo 20 testirancev. Na podlagi njihovih rezultatov reševanja in odgovorov na vprašalnik smo pridobili podatke o potrebnih izboljšanjih nalog bodisi v vsebinskem ali tehničnem smislu. Hkrati pa prejeli povratne informacije o prednostih in slabostih takega dela v spletni učilnici. Odzivi študentov so pokazali, da jim je tovrstno delo zanimivo in dobrodošlo ter da si želijo, da bi ga pri svojih predmetih uporabljalo čim več profesorjev. Opažene pomanjkljivosti smo pri nalogah izboljšali in nove generacije študentov bodo spletno učilnico ob sprotnem posodabljanju uporabljale za utrjevanje, hkrati pa bodo pridobile pozitivno izkušnjo ter motivacijo za nadaljnjo uporabo v lastni pedagoški praksi.
Ključne besede: frazeologija, paremiologija, e-izobraževanje, spletna učilnica Moodle
Objavljeno v DKUM: 18.10.2019; Ogledov: 1190; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,81 MB) |
3. Poznavanje pregovorov med srednješolci na Gorenjskem in ŠtajerskemJanja Sterle, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so bili obravnavani poznavanje, raba in razumevanje pregovorov med srednješolci in srednješolkami različnih izobraževalnih programov (gimnazija, zdravstvena nega, strojništvo, predšolska vzgoja) ter v različnih regijah (na Gorenjskem in Štajerskem). Zanimalo me je, ali glede na smer izobraževanja in regijo, v kateri se izobražujejo, med njimi prihaja do razlik. V teoretičnem delu sta bila predstavljena paremiologija in njen razvoj, v empiričnem delu pa so bili najprej pregledani temeljni dokumenti za pouk slovenščine, tj. učni načrt za gimnazije oziroma katalogi znanja za programe zdravstvena nega, strojništvo in predšolska vzgoja. Raziskano je bilo, na katerih mestih učnega načrta oziroma kataloga znanja se pojavi obravnava pregovorov, na primeru učbeniških kompletov Na pragu besedila 1–4 in Branj 1–4 pa tudi, ali so naloge in vprašanja vezana tudi na pregovore ter ali so ti uporabljeni npr. kot naslovi poglavij oziroma učnih sklopov. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo preverjeno, kako dijaki in dijakinje izbranih šol spoznavajo pregovore, kakšno je njihovo poznavanje pregovorov iz t. i. paremiološkega optimuma in katere pregovore uporabljajo. Rezultati so pokazali, da so imeli anketiranci in anketiranke težave pri opredeljevanju izraza pregovor, da pogosto niso ločevali pregovorov od drugih paremioloških enot, zlasti rekov in frazemov, da so imeli težave tudi pri prepoznavanju konkretnega pregovora v sobesedilu in pojasnjevanju njegovega pomena. Kljub temu pa je opazno, da med srednješolci in srednješolkami prevladuje pozitiven odnos do pregovorov. Pri poznavanju, rabi in razumevanju pregovorov ni bilo opaženih bistvenih razlik glede na smer izobraževanja in regijo.
Ključne besede: pregovor, paremiologija, dijaki in dijakinje, Gorenjska, Štajerska.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1221; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,88 MB) |
4. Slovenščina na dlani 12018, strokovna monografija Opis: Monografija je nastala v okviru projekta Slovenščina na dlani, pri katerem pripravljamo interaktivno učno e-okolje za slovenščino, ki se bo primarno uporabljalo na osnovnih in srednjih šolah, po zaključenem projektu pa bo prosto dostopno tudi širši javnosti. Projekt združuje strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij (slovenistika, jezikoslovje, didaktika, jezikovne tehnologije, programiranje), tesno sodelovanje pa smo razvili tudi z učiteljicami in učitelji slovenščine ter učenkami in učenci oz. dijakinjami in dijaki iz 14 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije. Spodbujamo jih k aktivni vlogi pri zasnovi e-okolja, zanje pa pripravljamo tudi izobraževanja. V sklop slednjega sodi ta monografija, ki ponuja strokovne novosti in odgovore na zanimiva vprašanja, npr. katere so naše priljubljene besede, kako nastajajo nove besede, zakaj je pomembno, da se učimo o frazemih in pregovorih, kako lahko obravnavamo besedilo, zakaj je pomembna bralna pismenost, kako lahko pridemo do znanja, kateri tipi nalog se pojavljajo v e-gradivih, kako nastane besedilni korpus, kakšna je funkcija programerja pri pripravi eokolja.Prinaša tudi informacije o projektnih aktivnostih in odzivih na prve rezultate našega dela. Monografija z nakazanim številčenjem v naslovu napoveduje nadaljevanje tako zastavljenega dela in obenem izraža željo po preraščanju v publikacijo, v kateri bi strokovne prispevke objavljali tudi strokovnjakinje in strokovnjaki iz prakse.
Ključne besede: jezikovna raba, leksikologija, frazeologija, paremiologija, besedilne vrste, bralna pismenost, učne metode, tipologija nalog, besedilni korpus, e-gradivo, učenje slovenščine
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1527; Prenosov: 119
 Povezava na datoteko |
5. Empirične paremiološke raziskave tipov ekvivalentnosti in suprasemantičnih razlik v slovenščini in slovaščiniPeter Ďurčo, Matej Meterc, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Slovensko in slovaško paremiologijo primerjamo s pomočjo Ďurčeve tipologije frazeoloških ustreznic in medjezikovnih suprasemantičnih razlik. Osnova za primerjavo je paremiološki minimum petdesetih najbolj poznanih slovenskih pregovorov, ki je nastal s široko demografsko raziskavo. Pogostnost slovenskih enot in njihovih slovaških ustreznic smo preverili v jezikovnih korpusih. Razmišljamo, kako so tipi suprasemantičnih razlik medsebojno povezani.
Ključne besede: jezikoslovje, semantika, slovenščina, slovaščina, paremiologija, frazeologija
Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1509; Prenosov: 348
Celotno besedilo (389,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. PREGOVORI O ČEBELI IN MEDUDamjana Cvetko, 2016, diplomsko delo Opis: Čebele je preprosto ljudstvo od nekdaj cenilo zaradi medu in voska ter pozitivnih lastnosti (delavnost, gospodarnost, nesebičnost), ki jih je skupaj z medom spretno vpletlo v pregovore. Slednji so predmet raziskovanja paremiologije, etnologije, jezikoslovja in slovstvene folkloristike. Posledica različnih vidikov raziskovanja so različne definicije pregovorov. Poseben odnos slovenskega človeka do čebele se kaže tako v jezikovnem izrazu (sinonimija, antropomorfizacija) kot tudi v zunajjezikovni dejanskosti (panjske končnice, čebelnjak). Motivacija za pregovore s sestavinama čebela in med izhaja iz življenja čebel, čebelarjenja in lastnosti medu. Pregovori so torej odsev kmečkega sveta, ki hkrati odražajo razmišljanje, verovanje, védenje, vrednote in prepričanje preteklega časa. Slovenski prednik je bil tesno povezan z naravo in katoliško vero, kar je vidno zlasti pri vremenskih pregovorih (čebela, med). Sporočilo pregovorov je preoblikovano v poetično obliko. Gradniki slednje pa so zlasti: rima, asonanca, hiperbola, elipsa, metafora in primera. Glede notranje strukture prevladujejo primerjalni pregovori, medtem ko so oziralni pregovori prevladujoči z vidika zunanje strukture.
Ključne besede: Pregovor, paremiologija, etnologija, čebela, med, rima, metafora, hiperbola, elipsa.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 4480; Prenosov: 373
Celotno besedilo (1,02 MB) |
