| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analitične lastnosti nekaterih heirloom sort paradižnika.
Martina Vogrin, 2021, magistrsko delo

Opis: Heirloom sorte so komercialno manj zanimive sorte paradižnika, ki pa pridobivajo na veljavi, saj so dobro prilagojene lokalnim pridelovalnim razmeram in po lastnostih bolj raznolike. Analizirane so bile lastnosti 40 kultivarjev paradižnika, od teh 38 heirloom sort in dveh hibridov. Fiziološko zreli plodovi so bili umeščeni v osem vizualno določenih barvnih skupin (rdeči, roza, oranžni, beli, zeleni, rumeni, modri in črni). Izmerili smo jim velikost, maso, čvrstost in parametre barve (L*, a* in b*) ter s hitrimi laboratorijskimi testi vsebnost C-vitamina, suhe snovi in titracijskih kislin. Kultivarji se med seboj razlikujejo po parametrih barve, obliki in velikosti, vsebnosti suhe snovi in titracijskih kislin, medtem ko se po vsebnosti C-vitamina ne razlikujejo. Med rdečeplodnimi kultivarji ima največ C-vitamina 'Ded Moroz' (49,9 mg/100 g), vsebnost vitamina v obeh hibridnih kultivarjih 'Cherrola F1' (29,0 mg/100 g) in 'Mondial F1' (21,7 mg/100 g) je enaka vsebnosti v ostalih heirloom sortah (19,7–32,3 mg/100 g). Parametra vsebnost suhe snovi in C-vitamina nista v čvrsti korelaciji (rS = 0,304).
Ključne besede: paradižnik, heirloom sorte, C-vitamin, titracijske kisline, suha snov
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
Vpliv sorte na vsebnost vitamina C v plodovih paradižnika (solanum lycopersicum)
Mihaela Misja, 2020, magistrsko delo

Opis: Povzetek, Paradižnik je bogat vir vitamina C, ki ima pozitiven vpliv na zdravje ljudi. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv sorte in barve paradižnika na vsebnost vitamina C. V raziskavo smo vključili belo, rumeno, oranžno, rdeče, vijolično in zeleno obarvane plodove 38 različnih sort paradižnika. Vitamin C smo iz vzorcev ekstrahirali s 3 % raztopino metafosforjeve kisline. Po redukciji dehidroaskorbinske kisline z raztopino ditiotreitola smo izmerili vsebnost skupnega vitamina C s tekočinsko kromatografijo v povezavi s PDA-detektorjem. Rezultati so pokazali, da je vsebnost vitamina C najvišja v rdeče obarvanih plodovih in najnižja v plodovih vijolične barve. Najvišjo koncentracijo vitamina C smo izmerili v sorti 'Ded Moroz'.
Ključne besede: Ključne besede, paradižnik, Solanum lycopersicum, vitamin C, sorta
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 225; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
Analiza okoljskih in ekonomskih vidikov poslovanja izbranega podjetja
Maša Kotnjek, 2020, diplomsko delo

Opis: Okoljska ekonomika vedno bolj pridobiva na svojem pomenu, saj se predvsem novonastala podjetja vedno bolj zavedajo pomena vpliva na okolje in ljudi. Zaradi tega smo se lotili analize okoljskih in ekonomskih vidikov poslovanja v podjetju, ki se ukvarja z gojenjem paradižnika. V teoretičnem delu smo preučili različne vire, literaturo in strokovne članke s področja okoljske ekonomike, opredelili definicijo ekonomskega vidika poslovanja podjetja, opredelili definicijo okoljskega vidika poslovanja podjetja in proučili Naturo 2000 in Evropsko vas štorkelj. V empiričnem delu diplomskega projekta smo predstavili izbrano podjetje ter opravili analizo okoljskih vidikov, ki obsegajo vpliv na prebivalstvo, ogrevanje, namakanje, hlajenje, segrevanje, zračenje, odstranjevanje odpadnih voda in materialov ter škropljenje in gnojenje. Cena investicije, trg in zaposlovanje pa so ekonomski vidiki, ki smo jih analizirali. Na osnovi analize lahko sklepamo, da je podjetje zelo okoljsko in ekonomsko pozitivno usmerjeno.
Ključne besede: okoljska ekonomika, okoljski vidiki, ekonomski vidiki, rastlinjak, paradižnik
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

4.
Antioksidativni potencial različnih kultivarjev paradižnika (Solanum lycopersicum L.)
Simon Janžekovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Paradižnik vsebuje številne antioksidante. Je najpomembnejši vir likopena v prehrani, hkrati pa so tudi vir askorbinske kisline, β-karotena, vitamina E in fenolnih spojin, predvsem flavonoidov. Kultivarji paradižnika imajo plodove različnih barv, ki so posledica genotipov, z različnimi pigmenti. Zraven genotipa, imajo dodaten vpliv na vsebnost snovi tudi stopnja zrelosti, pogoji pridelave in podnebni dejavniki. Paradižnik je bil vključen v številne epidemiološke raziskave zaradi pozitivnih učinkov na zdravje ljudi. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti antioksidativni potencial različnih kultivarjev paradižnika. V poskus smo vključili 40 kultivarjev, ki smo jih razdelili v šest barvnih skupin. Antioksidativni potencial smo merili z metodama FRAP in ORAC. Ugotovili smo, da se barva plodov statistično značilno vpliva na antioksidativni potencial. V povprečju so imeli višji antioksidativni potencial paradižniki s temnimi in antiocian plodovi. Najnižje vsebnosti so imeli v povprečju kultivarji z belimi plodovi. Opravili smo korelacijske teste, ki so pokazali povezavo med FRAP in ORAC meritvami z barvnimi skupinami, nismo pa dokazali povezave z znotrajceličnim antioksidativnim potencialom, vsebnostjo suhe snovi, titracijskimi kislinami in vsebnostjo vitamina C.
Ključne besede: antioksidanti, FRAP, ORAC, paradižnik
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 440; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
Biološka aktivnost konvencionalnih ekstraktov iz paradižnika (Solanum lycopersicum)
David Hvalec, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj dela je bil preučiti hranilno sestavo in antioksidativno aktivnost materialov iz različnih delov paradižnika. Pri delu smo uporabljali liofiliziran material, ekstrakte in sok, pripravljen iz svežega paradižnika. Material za ekstrakcijo smo pripravili z liofilizacijo svežega paradižnika. Ekstrakte smo pridobili z uporabo klasičnih konvencionalnih ekstrakcij in ultrazvočne ekstrakcije ob uporabi različnih organskih topil: metanol, etanol, heksan, etil acetat. Pri ekstrakciji ogljikovih hidratov smo kot topilo uporabljali vodo, poskusili pa smo tudi mešanico metanola in vode. Izvedli smo tudi sapofinikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin. Tako smo izvedli kemijske analize s pomočjo spektrofotometričnih, titracijskih in kromatografskih metod. Materialom smo določali vsebnosti vitamina C, pigmentov (proantocianidini, betalaini in karotenoidi), celokupnih ogljikovih hidratov, proteinov in maščobnih kislin. Antioksidativno aktvinost pa smo določali z uporabo prostega radikala 1,1-difenil-2-pikrilhidrazinom (DPPH). Najvišji izkoristek ekstakcije smo dobili pri ekstrakciji z ultrazvokom in mešanico metanol-voda (1:1). Kljub najnižjemu izkoristku so največjo antioksidativno aktivnost pokazali ekstrakti z etil acetatom (najvišja vsebnost je 12,97 %). Ugotovili smo, da je vsebnost vitamina C in karotenoidov v paradižnikovem soku visoka (0,2106 mg/mL za vitamin C in 57,7 mg/kg za karotenoide). Najvišjo vsebnost proantocianidov so pokazali ekstrakti pridobljeni z etil acetatom, najvišjo vsebnost skupnih betalainov pa je pokazal ekstrakt, pridobljen z metodo po Soxhletu in etil acetatom (1065,9 mg/100 g). Najvišjo vsebnost ogljikovih hidratov je pokazal ekstrakt, pridobljen z ekstrakcijo z mešanjem z mešanico metanol-voda (1:1) (0,43 %). Najvišjo vsebnost proteinov so pokazali ekstrakti pridobljeni z etanolom. V umiljenem ekstraktu je bilo prisotne največ linolne kisline (47,4 %). Sledita ji oleinska kislina (21,6 %) in palmitinska kislina (16 %). Skupna vsebnost nasičenih maščobnih kislin znaša 23,77 %, skupna vsebnost nenasičenih maščobnih kislin pa 76,23 %. Ugotovili smo, da so ekstrakti iz paradižnika potencialni prehranski dodatki oz. naravni prezervativi.
Ključne besede: Paradižnik, konvencionalna ekstrakcija, antioksidanti, antioksidativna aktivnost, biološka aktivnost, proantocianidini
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 395; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

6.
Vpliv cepljenja treh kultivarjev paradižnika na pridelek in kakovost ter odpornost na krompirjevo plesen
Gašper Izidor Gomilšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na posestvu UKC Pohorski dvor izvedli poskus cepljenja treh kultivarjev paradižnika (Benatar F1, Moneymaker in Arletta F1) na komercialno podlago 'TOR 9055 F1'. Uporabili smo tehniko cepljenja v razkol. Ocenjevali smo uspešnost cepljenja, vpliv le-tega na količino in kakovost pridelka (primernost za prodajo) štirih obiranj ter odpornost na krompirjevo plesen. Okuženost listov s krompirjevo plesnijo smo ocenjevali v odstotkih okužene listne površine. Uspešnost cepljenja je bila pri vseh treh kultivarjih nad 90 %, pri cv. Arletta F1' in cv. Moneymaker tudi nad 95 %. Analiza podatkov, pridobljenih pri tehtanju in ocenjevanju primernosti pridelka za prodajo, je pokazala, da cepljenje ni imelo statistično značilnega vpliva na pridelek in kakovost in da interakcija (K × C) ni statistično značilna. Značilen vpliv na količino pridelka in primernost za prodajo je imel le dejavnik kultivar. Tako smo največji skupni pridelek vseh obiranj zabeležili pri cv. Arletta F1 (15.637,9 kg/ha) in najmanjšega pri cv. Benatar F1 (8.580,2 kg/ha). Tudi na okuženost rastlin s krompirjevo plesnijo je imel statistično značilen vpliv le dejavnik kultivar. Najbolj okužen je bil v povprečju cv. Benatar F1 (61,1 %), sledil je cv. Arletta F1 (52,5 %), najmanjši odstotek okužbe pa smo zabeležili na listih sorte Moneymaker (42,7%).
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, pridelek, kakovost pridelka, krompirjeva plesen
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 663; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Vpliv cepljenja na višino in kakovost pridelka dveh kultivarjev paradižnika
Luka Grgurič, 2019, diplomsko delo

Opis: Po svetu največ paradižnika pridelujemo v zaščitenih prostorih na intenziven in pogosto netrajnosten način, ki zahteva velike vložke fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in vode. S cepljenjem bi lahko zmanjšali potrebe po navedenih sredstvih, kakor tudi omogočili pridelavo paradižnika na površinah, ki so za pridelavo manj primerne. V letu 2018 smo na UKC Pohorski dvor postavili poskus, v katerem smo na podlago 'TOR 9055 F1' cepili dva kultivarja paradižnika, cv. Arletta F1 in cv. Benatar F1. Rezultati so pokazali, da cepljenje v razkol ni zahtevno, saj smo dosegli 96,7 % (Arletta F1) in 91,2 % (Benatar F1) uspešnost. V poskusu na prostem, ob, za pridelavo paradižnika, izrazito neugodnih vremenskih razmerah, cepljenje ni statistično značilno vplivalo na višino skupnega in tržnega pridelka, zabeležili pa smo značilen vpliv dejavnika kultivar. Kultivar Arletta F1 je v pridelovalnem obdobju dosegal značilno višje skupne (16.670 kg ha-1) in tržne (8.580 kg ha-1) pridelke kot cv. Benatar F1 (4.063 kg ha-1 in 2.380 kg ha-1). Zaradi slabih vremenskih razmer v obdobju trajanja, poskusa smo beležili tudi pojavnost krompirjeve plesni na listih. Bolezen smo vrednotili z vizualno oceno listov rastlin (% obolelosti listne površine). Podobno kot pri pridelkih tudi na pojavnost bolezni cepljenje ni imelo značilnega vpliva, na listih kultivarja Benatar F pa smo, v primerjavi z kultivarjem Arletta F1, zabeležili 8,6 % večjo okužbo listov
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, kultivar, pridelek, kakovost
Objavljeno: 15.07.2019; Ogledov: 615; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

8.
Znotrajcelični antioksidativni potencial ekstraktov različnih sort paradižnika
Timotej Bedjanič, 2019, magistrsko delo

Opis: Plodovi paradižnika vsebujejo različne snovi z antioksidativnimi lastnostmi, vendar med različnimi sortami paradižnika prihaja do razlik v tipih in koncentracijah teh antioksidativnih snovi. Ker je paradižnik v središču številnih epidemioloških raziskav, ki potrjujejo pozitivne učinke na zdravje ljudi, smo želeli preveriti znotrajcelični antioksidativni potencial ekstraktov različnih sort paradižnika z uporabo barvila DCFH-DA na makrofagni celični liniji TLT. V raziskavi smo uporabili 39 različnih sort paradižnika. Z uporabo celičnega modela v pogojih in vitro so rezultati potrdili različen znotrajcelični antioksidativni potencial pri različnih sortah paradižnika. Ugotovili smo, da je imela najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial sorta paradižnika 'Osu Blue', najnižjega pa sorta 'Ildi'. V povrečju so najbolj zavirale oksidativni stres sorte z vijoličasto obarvanimi plodovi, najmanj pa tiste z oranžnimi plodovi. Korelacije med antioksidativnim potencialom in vsebnostjo suhe snovi, titracijskimi kislinami ali vsebnostjo vitamina C v plodu nismo ugotovili.
Ključne besede: antioksidanti, DCFH-DA, znotrajcelični antioksidativni potencial, paradižnik
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 831; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (719,90 KB)

9.
Vsebnost fenolnih spojin v plodovih različnih sort paradižnika (Lycopersicum esculentum Mill.)
Laura Lepej, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.
Ključne besede: paradižnik, sorta paradižnika, Lycopersicum esculentum, skupni fenoli, fenolne spojine
Objavljeno: 29.03.2019; Ogledov: 718; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (898,49 KB)

10.
Razmnoževanje paradižnika v in vitro pogojih
Manja Germ, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo opravili poskus, v katerem smo testirali vpliv treh različnih gojišč na rast in razvoj paradižnika. V gojišča smo dodali različne koncentracije proteina kazein hidrolizata (0 g/l, 0,1 g/l in 0,04 g/l) in citokinina benzil amino purina v treh različnih koncentracijah 0 mg/l, 112,65 mg/l in 1 mg/l (CH + BAP). V poskus smo vključili štiri različne lokalne genotipe paradižnika. Kot izhodiščni material smo uporabili plodove paradižnika, ki smo jih površinsko sterilizirali in iz njih pobrali sterilna semena. Iz semen smo na indukcijskem gojišču vzgojili rastline, ki smo jih prenesli na tri različna gojišča. Vsak poganjek smo pred inokulacijo na gojišče za razraščanje stehtali. Po 30 dneh smo poganjke ponovno stehtali in iz razlike obeh mas izračunali prirast zelene mase na posameznem gojišču. Najboljši prirast mase je bil pri vseh genotipih na gojišču G1 (brez dodanega CH in BAP), najmanjši prirast pa na gojišču G3, ki je vsebovalo 0,04 mg/l CH in 1 mg/l BAP. Ugotovili smo, da med gojiščem in genotipom ni bilo interakcije. Kazein hidrolizat in BAP v našem poskusu nista pokazala pozitivnega učinka na rast paradižnika in vitro.
Ključne besede: paradižnik / mikropropagacija / tkivne kulture / kazein hidrolizat / BAP
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 563; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (873,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici