SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
AGROMORFOLOŠKA VARIABILNOST HIBRIDNIH POTOMSTEV PARADIŽNIKA IN NJIHOVA ODPORNOST PROTI BOLEZNIM
Boris Filipić, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskava je potekala v letih 2006 in 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Vključevala je več genetsko in morfološko različnih sort in njihovih križancev paradižnika, s ciljem, da bi preverili odpornost na nekatere najpomembnejše bolezni, analizirali ključne agromorfološke lastnosti in ocenili primernost posameznih genotipov za kmetijsko pridelavo. Poskus je bil nastavljen po standardni zasnovi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Med kvantitativnimi lastnostmi je bila največja variabilnost ugotovljena pri višini rastline in dolžini peclja ploda. Velika variabilnost je bila ugotovljena tudi pri nekaterih kvalitativnih lastnostih kot so oblika, barva in čvrstost ploda. Najbolj čvrste korelacijske povezave so bile ugotovljene med dimenzijami plodov. V letu 2006 je bila ugotovljena dokaj močna okužba z žametno pegavostjo (Fulvia fulva), leto kasneje pa je prevladovala krompirjeva plesen na paradižniku (Phytophthora infestans). Leta 2006 je bila ugotovljena tudi prisotnost črne listne pegavosti (Alternaria solani) na plodovih. Raziskava je pokazala, da so bili nekateri križanci visoko kakovostni in bi jih bilo smiselno vključiti v žlahtnjiteljski program, ali pa jih še nekaj generacij samooplojevati, da bi dosegli želeno homozigotnost in jih nato testirati kot potencialne nove sorte.
Ključne besede: paradižnik, Lycopersicon esculentum, kvantitativne lastnosti, kvalitativne lastnosti, odpornost na rastlinske bolezni, Fulvia fulva, Phytophthora infestans, Alternaria solani.
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 1849; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

2.
Primerjava različnih podlag za cepljenje paradižnika (Lycopersicon esculentum Mill.)
Petra Korenak, 2010, diplomsko delo

Opis: Poskus primerjave različnih podlag za cepljenje paradižnika je potekal v neogrevanem plastenjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Pohorskem dvoru. Na podlage 'Maxifort', 'Vigomax' in 'Beaufort' smo s cepljenjem v zarezo cepili kultivarja Optima F1' in 'Saint Pierre'. Namen raziskave je bil preveriti ali lahko s cepljenjem povečamo rast in pridelek paradižnika. Uspešnost cepljenja pri podlagi 'Maxifort' je bila 69 %, pri 'Vigomax' 59 % in pri 'Beaufort' 57 %. Med cepljenimi in necepljenimi rastlinami ni bilo statistično značilnih razlik pri skupnem in tržnem pridelku, niti med morfološkimi lastnostmi. Na paradižniku ni bilo opaženih znakov talnih bolezni, ki bi jih lahko s cepljenjem preprečili, ker na poskusni parceli v preteklih letih ni bilo intenzivne pridelave paradižnika in tla niso okužena. Se pa kažejo trendi večjega pridelka na cepljenih rastlinah.
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, pridelek, kakovost
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 3458; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

3.
Analitične in senzorične lastnosti ekološko pridelanih kultivarjev paradižnika (Lycopersicum esculentum L.)
Silvija Lang, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomsko raziskavo je bilo vključenih sedem različnih kultivarjev paradižnika: 'Rdeča češnja', 'White Beauty', 'Green Zebra', 'Optima F1', 'Hellfrucht', 'Yellow Submarine' in 'Zuckertraube', ki so bili v letu 2009 ekološko pridelani v kolekciji na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Izvrednotena je bila masa, barva in trdota plodov ter vsebnost sladkorja. V plodovih je bila analizirana vsebnost karotenoidov in nekaterih fenolnih kislin. Ocenjevalci so lastnosti paradižnika  videz (barva, oblika); konsistenca (čvrstost, sočnost); okus (kislost, sladkost) in skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost paradižnika) ocenjevali na 10 cm premici. Kultivar je statistično značilno vplival na vse parametre, merjene na plodovih, ter na vsebnost karotenoidov in fenolnih kislin. Po pričakovanjih so največ likopena vsebovali rdeče obarvani plodovi kultivarjev 'Rdeča češnja', 'Optima F1' in 'Hellfrucht'. Pri ocenah senzorike so po nekaterih lastnostih (barva, oblika in sočnost) bili značilno više ocenjeni kultivarji rdeče barve, glede na rezultate pri skupnem vtisu pa sta se izkazala kot najbolj všečna kultivarja 'Hellfrucht' in 'Green Zebra'.
Ključne besede: paradižnik, kutivar, ekološko kmetijstvo, kemijska analiza, senzorične lastnosti
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 2014; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
VPLIV UPORABE BAKROVIH PRIPRAVKOV NA VSEBNOST VITAMINA C V PLODOVIH PARADIŽNIKA
Sabina Kosi, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je bil primerjati vplive sorte in uporabe bakrovih pripravkov na vsebnost vitamina C in suhe snovi v paradižniku. Plodovi sort 'Optima', 'Monro' in 'Paki' so se obirali v času polne zrelosti v letih 2011 in 2012. Celokupno koncentracijo vitamina C smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Intenziteto absorpcije vitamina C smo merili s PDA detektorjem pri valovni dolžini 245 nm. Sorta, ki je vsebovala največ suhe snovi, je vsebovala tudi največ vitamina C. V letu 2011 je bila najvišja vsebnost suhe snovi in vitamina C v sorti ‘Monro’ (9,1 ± 0,5 % in 545 ± 32 mg/100g SS), sledili sta sorti 'Paki' (5,6 ± 0,4 % in 415 ± 59 mg/100g SS) in ‘Optima’ (5,0 ± 0,5 % in 372 ± 56 mg/100g SS). V letu 2012 smo največ suhe snovi in vitamina C določili v sorti 'Paki' in najmanj v sorti 'Optima'. Sorta je imela značilen vpliv na vsebnost vitamina C in suhe snovi, medtem ko bakrovi pripravki na vsebnost suhe snovi niso vplivali. Njihov vpliv na vsebnost vitamina C je bil zelo majhen in nekonsistenten.
Ključne besede: paradižnik (Lycopersicon esculentum Mill.) / vitamin C / suha snov / bakrovi pripravki
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 625; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (326,43 KB)

5.
Nekateri agronomski in fiziološki parametri pri paradižniku v primeru rabe Minerala (AS AN d.o.o)
Klavdija Knez, 2014, diplomsko delo

Opis: Mineral je naravno sredstvo za nego in krepitev rastlin, ki vsebuje 75 mineralov, potrebnih za optimalno rast in razvoj rastlin. Namen raziskave je preveriti pozitivni vpliv pripravka na indeterminanten hibrid paradižnika Optima z zalivanjem in foliarno aplikacijo sredstva Mineral zeleni (M1) ter kombinacijo sredstva (Mineral zeleni in Mineral rumeni M2). Poskus je potekal v letih 2010, 2011 in 2012 na UKC Pohorski dvor, obsegal je tri obravnavanja v treh ponovitvah in je bil zasnovan kot naključni blok. Rezultati kažejo, da sta tržni pridelek in število tržnih plodov paradižnika na parcelo v primerjavi s kontrolo statistično značilno večja v obravnavanju M2, medtem ko med M1, kontrolo in M2 ni statistično značilnih razlik. Prav tako so v obravnavanju M2 višji tržni pridelki, povprečna masa plodov in število tržnih plodov v zadnjih terminih pobiranja. Na vsebnost sladkorja v plodovih, trdoto plodov, obarvanosti, fotosintezo in na uvrščanje v kakovostne razrede obravnavanji M1 in M2 ne vplivata. Priporočajo se nadaljnje raziskave.
Ključne besede: paradižnik/ rast/ pridelek/ krepitev rastlin/ nega rastlin
Objavljeno: 05.03.2014; Ogledov: 1251; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (417,73 KB)

6.
7.
Vpliv uporabe bakrovih pripravkov na vsebnost tokoferolov in karotenoidov v plodovih paradižnika
Damjana Zalokar, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V okviru magistrskega dela smo raziskali vpliv uporabe bakrovih pripravkov na vsebnost ɑ-tokoferola in karotenoidov v zrelih plodovih treh sort paradižnika ′Paki′, ′Monro′ in ′Optima′. Poskus je bil zasnovan na polju dve leti zapored. Rastline so bile v vegetacijski dobi škropljene z različnimi barkrovimi pripravki. V ekstraktih liofiliziranih vzorcev smo določili vsebnosti ɑ-tokoferola, luteina, fitoena, β-karotena in likopena s HPLC/PDA/FD. Najnižje vsebnosti posameznih karotenoidov so bile izmerjene v sorti ′Monro′, medtem ko se sorti ′Optima′ in ′Paki′ v vsebnosti skupnih karotenoidov nista razlikovali. Od karotenoidov je bil najbolj zastopan likopen in je predstavljal 76–80 % vseh karotenoidov. Vsebnosti ɑ-tokoferola v letu 2011 so bile med 106 mg/kg SS (′Monro′) in 148 mg/kg SS (′Optima′) in v letu 2012 med 101 (′Optima′) in 106 mg/kg SS (′Paki′). Interakcija sorta in škropilni program je bila značilna, kar pomeni, da se je vpliv škropilnega programa na vsebnost karotenoidov in α-tokoferola po sortah razlikoval.
Ključne besede: paradižnik (Lycopersicum esculentum), posamezni karotenoidi, ɑ -tokoferol, bakrovi pripravki
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 487; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

8.
Uporaba obdelave slik in metod strojnega učenja pri oceni kalivosti semen paradižnika (Lycopersicon lycopersicum L.)
Uroš Škrubej, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: V nalogi je predstavljen sistem računalniškega vida, ki temelji na obdelavi slike in metodah strojnega učenja, in je namenjen avtomatski oceni kalivosti semen paradižnika (Lycopersicon lycopersicum L.). Celoten sistem je bil zgrajen z uporabo odprtokodnih aplikacij ImageJ, Weke in njunih javnih javanskih razredov ter povezan s pomočjo namensko razvite programske kode. V raziskavi nismo uporabljali komercialne programske opreme. S pomočjo osmih algoritmov strojnega učenja; to so naivni Bayesov klasifikator (NBC), k-najbližjih sosedov (k-NN), odločitvena drevesa, metoda podpornih vektorjev (SVM), umetna nevronska mreža, bagging, boosting in naključni gozdovi, smo izgradili klasifikacijske modele in jih medsebojno primerjali na vzorcu 700 kalečih semen. Najboljšo povprečno klasifikacijsko točnost 95,743 % s standardnim odklonom 2,56 ob desetkrat ponovljenem desetkratnem prečnem preverjanju je dosegel model umetne nevronske mreže (večplastni perceptron). Izboljšan t-test (resampled t-test) s stopnjo zaupanja 0,05 je pokazal, da se rezultat statistično značilno razlikuje od preostalih testiranih modelov klasifikatorjev. Sledili so model SVM (94,114 % ± 2,60), bagging (94,071 % ± 2,84), naključni gozdovi (93,743 % ± 2,93), k-NN (93,714 % ± 2,42), odločitvena drevesa (93,586 % ± 2,72) in model boosting (93,443 % ± 3,01), vendar razlike med njimi niso statistično značilne. Najnižjo povprečno klasifikacijsko točnost je dosegel model NBC (87,929 % ± 4,09), katerega razlika je bila statistično značilna. Ker je model umetne nevronske mreže dosegel najboljše rezultate tudi pri preciznosti, priklicu, F-meri in ploščini pod krivuljo ROC, smo ga uporabili za izgradnjo prototipa, namenjenega klasifikaciji semen paradižnika, kalečih v petrijevkah (90 x 98 x 18mm). Prototip je pravilno klasificiral več kot 95 % kalečih semen.
Ključne besede: obdelava slik, strojno učenje, nevronske mreže, semena, paradižnik
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 1349; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (5,47 MB)

9.
ANALITIČNE IN SENZORIČNE LASTNOSTI RAZLIČNIH KOMERCIALNO MANJ PRIDELOVALNIH – “HEIRLOOM” SORT PARADIŽNIKA
Simon Janžekovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Za sorte paradižnika, ki so komericonalno manj zanimive in za ohranitev odvisne od posameznikov, se uporablja izraz "heirloom". Z uvajanjem hibridov v pridelavo so šle "heirloom" sorte nekoliko v pozabo, zaradi zanimivih barv in oblik pa postajajo ponovno aktualne. Namen poskusa, postavljenega leta 2014 na UKC Pohorski dvor, je ovrednotiti vpliv kultivarja na rast, razvoj, produktivnost, analitično, zunanjo in senzorično kakovost ter pojavnost paradižnikove plesni. V poskus smo vključili kultivarje: 'White Oxheart', 'Goldfisch', 'Super Snow White', 'Aunt Ruby's German Green', 'Orange Banana', 'OSU Blue', 'Striped Cavern' in hibrid 'Optima F1'. Rezultati kažejo, da nekatere lastnosti sort vplivajo na slabšo uvrstitev pridelka v kakovostne razrede (neizenačenost, zeleni ovratnik, pokanje plodov). Kljub pričakovano večji rodnosti hibrida so nekatere "herloom" sorte statistično primerljive s hibridom (skupni 26,9 in tržni pridelek 20,2 t/ha). Tako je s hibridom primerljiv skupni pridelek pri sorti 'Aunt Ruby's German Green' (25,7 t/ha) in tržni pridelek pri sortah 'Aunt Ruby's German Green' ter 'Goldfisch' (19, 2 t/ha). V primerjavi s hibridom imajo sorte 'Goldfisch', 'Super Snow White', 'Orange Banana' in 'Aunt Ruby's German Green' višjo vsebnost suhe snovi. Sorta 'OSU Blue' je na paradižnikovo plesen zelo občutljiva, ostale sorte so primerljive s hibridom. Kultivar značilno vpliva na ocene všečnosti senzorično ocenjevanih "heirloom" sort 'Goldfisch', 'Orange Banana' in 'Super Snow White'.
Ključne besede: paradižnik, heirloom sorte, pridelek, kakovost, Phytophthora infestans
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 674; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
Vpliv načina pridelave na pridelek in kakovost paradižnika
Tine Sušek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na pridelek in kakovost paradižnika, v svetovnem merilu najpomembnejše zelenjadnice, imajo lahko pridelovalni sistemi (PS) odločilen vpliv. Poljski poskus je bil izveden leta 2015 na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, kjer je bil proučevan vpliv PS (ekološki, biodinamični, integrirani in konvencionalni) na pridelek in kakovost (vsebnost sladkorja, C-vitamina, nitratov in nitritov) dveh kultivarjev ('Jani' in 'Amaneta F1') paradižnika. Vsako obravnavanje je bilo oskrbovano skladno z zahtevami za določen PS in dobro kmetijsko prakso. Najvišja skupna masa pridelka je v konvencionalnem (56,71 t ha-1) in biodinamičnem (53,98 t ha-1) PS, v tržnem pridelku se pridelki med konvencionalnim (37,58 t ha-1), biodinamičnim (36,77 t ha-1), integriranim (31,43 t ha-1) in ekološkim (27,13 t ha-1) PS ne razlikujejo. Najvišja vsebnost sladkorja je v biodinamičnem (4,92 oBx) in ekološkem (4,88 oBx) PS. Najnižja vsebnost nitratov je v ekološkem (42,67 mg kg-1) ter v integriranem (44,33 mg kg-1) PS. Med kultivarjema je razlika v skupni in tržni masi pridelka, v vsebnosti sladkorja ter C-vitamina v prid kultivarja 'Amaneta F1', ki hkrati kopiči manj nitratov od kultivarja 'Jani'. Potrjeni vplivi PS na proučevane parametre so lahko dobra osnova za odločitev, kateri PS bo izbran za pridelavo paradižnika, pri čemer imajo glede kakovosti prednost manj intenzivni PS.
Ključne besede: paradižnik, način pridelave, pridelek, kakovost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 644; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (933,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici