| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj razumevanja agregatnih stanj pri otrocih starih od 2 do 6 leta starosti
Tamara Petek, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, katerega smo izvajali v vrtcu in na daljavo. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti začetnega naravoslovja za otroke, opisali smo lastnosti vode in njena agregatna stanja, prav tako pa tudi agregatna stanja drugih snovi. Ob tem smo predstavili razvoj mišljenja, kot ga je predstavil Piaget v štirih stopnjah. Ker pa Piaget ni bil edini raziskovalec svojega časa, smo navedli še kritike njegove teorije, ter kasnejše teoretike. ¬ V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s 45 otroki – v vrtcu in na daljavo. Z intervjujem smo želeli ugotoviti razvoj mišljenja otrok, v povezavi z agregatnimi stanji in določeno starostjo. Za vzorec smo si izbrali otroke, stare od 2 do 6 let. Z raziskavo smo ugotovili, da otroci v večini primerov prepoznajo vsa agregatna stanja vode. Pri tem so 2- in 3-letniki potrebovali nekaj pomoči za pravilen odgovor, tudi ponazorila z dejansko snovjo in s prehodi agregatnih stanj. Kljub temu pa pri snoveh »voda, blatna voda, sok, led in maslo« niso potrebovali ponazorila z dejansko snovjo ali eksperimenta s prehodom agregatnega stanja, za pravilen odgovor. 4- in 5-letniki so za pravilen odgovor potrebovali ustno pomoč, pri snoveh »voda« in »led« pa za pravilen odgovor niti ustne pomoči ne. Medtem pa so 6-letniki potrebovali ustno pomoč le pri snovi »voda«.
Ključne besede: agregatna stanja, voda, led, para, razvoj mišljenja, razumevanje agregatnih stanj, vrtec
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 313; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

2.
Heitor Villa - Lobos in njegov kitarski opus
Katja Klinc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen eden najbolj znanih brazilskih skladateljev vseh časov, Heitor Villa-Lobos. Njegova dela za kitaro so verjetno večkrat izvajana in posneta kot katerekoli druge kitarske kompozicije dvajsetega stoletja. Na podlagi analize virov, biografskih in bibliografskih zapisov je narejen sistematični pregled življenja in ustvarjanja Ville-Lobosa, izdelan seznam njegovih del in zbrano notno gradivo, ki bo izvedeno v praktičnem delu. Praktični del magistrske naloge vsebuje izvedbo njegove skladbe Koncert za kitaro in mali orkester (Concerto para violão e pequena orquestra). Na klavirju me bo spremljala Janja Cerjak.
Ključne besede: Heitor Villa-Lobos, 12 Estudos, za kitaro, 5 Preludios, za kitaro, Choros No.1, za kitaro, Concerto para violão e pequena orquestra.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 364; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (12,64 MB)

3.
Dimenzioniranje polžnega gonila robotske roke
Gregor Polak, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja potek dimenzioniranja polžnega gonila. Na podlagi znanih dimenzij robotske roke smo izračunali reakcije in upore, ki se pojavljajo pri skrajnih obremenitvah sistema med delovanjem. Nato smo na podlagi dobljenih rezultatov določili potrebno moč motorja in se lotili izračuna osnovnih veličin polžnega para, kot prvo, izračuna geometrijskih veličin, da bo velikostno ustrezal prostoru, ki ga imamo na voljo. Pri dimenzioniranju geometrijskih lastnostni smo med drugim izhajali iz zahteve po samozapornosti sistema. Izračunali smo tudi izgube moči in nosilnost polžnega para. Na koncu smo preverili še varnost proti jamičenju, glede na dobo trajanja zobniškega para.
Ključne besede: polžno gonilo, samozapornost, sila trenja, delo, geometrijske veličine polžnega para, nosilnost zobniškega para
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 664; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Analiza učenja partnerske komunikacije v šoli za starše v zdravstvenih domovih gorenjske regije
Erika Povšnar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Zdravstveno vzgojni programi in izobraževanje staršev je v šolah za starše usmerjeno predvsem v krepitev telesnega zdravja. Pojavljajo se izobraževalne potrebe po razširitvi vsebin na področje celostne krepitve zdravja. Namen: Namen raziskave je bil proučiti pomembnost informiranja in učenja komunikacije med partnerjema, ter ugotoviti mnenja udeležencev šol za starše o pripravljenosti za nadaljnje učenje. Raziskovalna metodologija: Izbran je bila kvantitativna metoda dela. Kot merski instrument smo uporabili strukturiran vprašalnik. Vzorec je prestavljalo 178 udeležencev šol za starše v gorenjskih zdravstvenih domovih. Realizacija vzorca je bila 44,5 %. Podatki so bili obdelani s programom SPSS. Za analizo podatkov smo uporabili t test, ANOVA, multivariantno regresijsko analizo, metoda glavnih komponent, PCA, kanonično korelacijsko analizo. Rezultati: Pripravljenost za učenje partnerske komunikacije je najbolj prisotno v skupini udeležencev, ki v odnosu zaznavajo težave (p = 0,000). Pozitivna stališča udeležencev o pomembnosti učenja za kakovosten odnos povečujejo pripravljenost po vključitvi v učenje komunikacije. Regresijski model pojasni 23 % pozitivnih stališč. Zadovoljstvo udeležencev s programom je visoko in je povezano z načinom podajanja vsebine. Regresijski model pojasni 60, 7 % načinov podajanja snovi. Čas, ki ga partnerja namenita osebnemu pogovoru, se je po obisku šole statistično pomembno podaljšal (z = -4,095; p = 0,000). Zaključki: Ugotavljamo, da način dela v skupini s pestro izbiro metod, ki aktivirajo udeležence, vpliva na zadovoljstvo udeležencev. Sorazmerno visok je tudi pripravljenost udeležencev po nadaljnjem učenju. Glede na to, bi bilo potrebno razmisliti o nadaljnji širitvi programa.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: - šola za starše - prehod para v starševstvo - komunikacija - učenje
Objavljeno: 22.11.2016; Ogledov: 1309; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

5.
Laboratorijske vaje iz termodinamike
Aljana Petek, 2009, drugo učno gradivo

Ključne besede: ravnotežje para, topilna toplota, parcialna molska prostornina
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 685; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

6.
SUPERKRITIČNI FLUIDI KOT MEDIJ ZA PROCESIRANJE IN SINTEZO POLIMEROV
Denis Čuček, 2015, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih letih se za naprednejše korozijske zaščite raznih kovinskih konstrukcij in naprav uporabljajo med drugim v veliki meri polietileni (PE), ki so zaradi svojih kemijskih in fizikalnih lastnosti še kako zanimivi. Njihova uporaba je vedno bolj zaželjena in razširjena v industrijah praškastih premazov (barve, laki), kjer velik omejitveni faktor predstavljajo okolju nevarne hlapne organske spojine (HOS, ang. volatile organic compound - VOC). Trend po svetu in predvsem v Evropi je zadnje čase naravnan k zeleni kemiji in k pridobivanju izdelkov visoke tržne vrednosti s praktično ničelno oz. minimalno vsebnostjo organskih spojin pri procesiranju in izdelavi produktov. Ker ogljikov dioksid (CO2) konvencionalnim topilom že vrsto let predstavlja odlično alternativo, smo v prvem sklopu doktorske disertacije za potrebe načrtovanj različnih visokotlačnih procesov izvedli preliminarne raziskave za polietilene nizke in visoke gostote, saj pri obsežnem pregledu strokovne znanstvene literature teh podatkov nismo zasledili oz. jih je v okrnjeni obliki zelo malo. Glavni cilj prvega sklopa doktorske raziskave je pridobitev podatkov o faznih ravnotežjih trdno-tekoče (S-L) za polietilene, topnost in difuzivnost plina (fluida) CO2 v polietilenih. Pridobljeni podatki so ključnega pomena in služijo za načrtovanje procesiranja s polietileni. Raziskali smo obnašanje in zmožnost procesiranja polietilenov v sub- in superkritičnih fluidih (CO2, propan). Fazna ravnotežja trdno-tekoče (S-L) za polietilen nizke gostote (LDPE) in polietilen visoke gostote (HDPE) smo raziskali v atmosferi ogljikovega dioksida (CO2) in propana. Meritve smo izvajali v območju tlaka od 0 do 90 MPa. S pomočjo magnetne suspenzijske tehtnice (MSB) smo raziskali topnost in difuzivnost ogljikovega dioksida v polietilenih v območju tlaka od 0 do 30 MPa pri temperaturi 373 K (100 °C). Topnost fluida v polietilenih je pogojena s tlakom in/ali temperaturo in povzroča običajno nabrekanje materiala, prav tako pa se s topnostjo plina povečuje polimeru masa. Posledično se polimerom zaradi tega zniža viskoznost in temperatura tališča. V atmosferi ogljikovega dioksida na tališče LDPE medsebojno vplivata učinek raztapljanja plina v polimer in učinek hidrostatičnega tlaka, ki med seboj konkurirata. V atmosferi propana smo zasledili obraten trend, pri čemer hidrostatični tlak ni bil tako izrazit. Učinek raztapljanja propana prevladuje nad učinkom hidrostatičnega tlaka. Za HDPE je učinek hidrostatičnega tlaka izražen v celotnem območju tlaka CO2, medtem ko v propanu učinek raztapljanja plina nad hidrostatičnim tlakom prevladuje. Polietilenom se tališče v propanu glede na medij CO2 v povprečju zniža za 17 K.Iz pridobljenih podatkov MSB je razvidno, da topnost CO2 v polietilenih z višanjem tlaka narašča in doseže najvišje vrednosti za PE nizke gostote, najnižje vrednosti pa za PE visoke gostote. V drugem sklopu doktorske disertacije smo se osredotočili na raziskave nove tehnike sinteze biorazgradljivega polimera poli(propilen fumarata) (PPF) v superkritičnem ogljikovemu dioksidu (scCO2). PPF bi lahko v biomedicinskih aplikacij služil kot potencialen material za umetno maso in substitut človeškim kostem (implantat), v katerega bi se vraščale celice, ali pa bi služil kot material za sproščanje zdravilnih učinkovin. Predvsem nas je zanimalo ali sinteza PPF v odsotnosti katalizatorjev v scCO2 sploh poteče. Izkazalo se je, da je scCO2 odličen medij za kemijsko sintezo PPF.Poznana je cela vrsta klasičnih (konvencionalnih) sintez, ki se med seboj bistveno ne razlikujejo. Vsem tehnikam sinteze je skupna problematika katalizatorjev in konvencionalnih organskih topil, ki v nadaljevanju sinteze služijo za čiščenje produkta.
Ključne besede: polietilen, sub- in superkritični ogljikov dioksid, propan, poli(propilen fumarat), fazna ravnotežja trdno-tekoče in para-tekoče, magnetna suspenzijska tehtnica, tkivno inženirstvo in tehnologija kostnih nadomestkov.
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 2000; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (7,05 MB)

7.
ORGANIZACIJSKI DEJAVNIKI SOCIALNO VARSTVENEGA UKREPA POSVOJITVE OTROK IN NJIHOVA PROTISLOVNOST
Viktorija Bevc, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo skozi celoten analitično raziskovalni del sledili namenu posvojitve v Sloveniji in protislovju samega socialno varstvenega ukrepa pomoči otroku. Rezultati so pokazali, da obstaja v sedanji organizaciji posvojitve otrok vrsta spregledanih dejavnikov, ki vplivajo na strokovno ravnanje v smeri protislovja posvojitve in tako ni omogočeno, da bi posvojitev optimalno sledila koristi otroka. Pomenljiv je tudi podatek raziskave, da sedanja organizacija posvojitev pri nas ne omogoča strokovnemu delavcu ustreznega znanja in usposobljenosti za kakovostno izpeljavo posvojitve. Prav tako ne omogoča bodočim posvojiteljem ustreznih informacij, znanja in usposobljenosti za kakovostno odločitev glede posvojitve, posvojencu in posvojiteljskim staršem pa ne omogoča podpore po posvojitvi. Bodoče posvojitelje pušča brez ustreznih informacij in motivacijskega poriva za vključitev v skupinsko pripravo na posvojitev otroka, ob stran vsej posvojiteljski dejavnosti pa je postavljena tudi pomoč biološkim staršem posvojenca. Ugotovitve doktorske disertacije kažejo, da sedanja organizacijska izvedba posvojitve otrok pri nas ne upošteva dejavnikov, ki so napovedniki uspešnosti posvojitve in tudi ne sledi sodobni strokovni doktrini. Rezultati porajajo vrsto nerazumljivih dilem in protislovij. Na eni strani velika večina strokovnih delavcev izraža, da razumejo, kako pomembne so za posvojenega otroka skupinske priprave bodočih posvojiteljev na posvojitev, na drugi strani praksa kaže, da isti strokovni delavci dajejo otroke v posvojitev parom brez ustreznih priprav. Tako njihova izražena mnenja o tem, kako pomembna da je priprava, vzbujajo dvom, saj porajajo bistveno protislovje, ki pomeni odmik od prvenstvenega namena posvojitve. Prav tako je z upoštevanjem neplodnosti in njenih posledic v postopku posvojitve. Rezultati pokažejo visoko stopnjo ozaveščenosti o pomembnem vplivu nepredelane bolečine zaradi neplodnosti in njenih posledic, torej o stiski, ki jo doživlja neploden par, hkrati pa rezultati pokažejo, da strokovni delavci kljub temu ne svetujejo, naj si poiščejo psihosocialno pomoč zaradi posledic neplodnosti, da bi s posvojenim otrokom lažje vzpostavili družinsko skupnost. Kljub poznavanju posledic, jim strokovni delavci brez priprave dodeljujejo otroke v posvojitev. Tudi njihovo večinsko mnenje, da je posvojitev pomoč otroku brez staršev, nakazuje protislovje v primeru posvojitve, ko potrebe bodočih posvojiteljev postavijo kot prvenstveno upoštevane pri naših posvojitvah in hkrati na načelni ravni menijo, da se s posvojitvijo sledi koristi otroka. Rezultati tudi kažejo, da strokovni delavci s posvojitvijo pomagajo paru rešiti bolečo situacijo neplodnosti in odpraviti strah in dolgočasje, ki ga prinaša življenje brez otroka, da prevzemajo rešiteljsko vlogo za par brez otroka. Otroka na ta način instrumentalizirajo. Protislovnost organizacijskih dejavnikov posvojitve v Sloveniji, ki smo ji sledili z rezultati raziskave, je teoretska konceptualna osnova za raziskovanje protislovnosti organizacijskih modelov posvojitve drugod v svetu, hkrati pa inicira variable, na katere moramo biti pozorni v postopku posvojitve otroka, še posebej, ko gre za posvojitev otroka s strani parov in posameznikov, ki imajo izkušnjo neplodnosti. Rezultati doktorske disertacije ponujajo na aplikativni ravni izvirno rešitev za tak model organizacije posvojitev, ki vključuje organizacijske dejavnike, kakršnih do sedaj v slovenski praksi, kot tudi v praksi v svetu, še ni vključeval. Posebej širi možnosti za dograjevanje modela priprave na posvojitev, ki ga hkrati tudi izpostavi kot pomembnejši člen pri izvedbi socialno-varstvenega ukrepa za otroka in od katerega je pogosto odvisen uspeh posvojitve. S tem ponuja nadgradnjo doktrine ne le strokovnega dela na področju posvojitev otrok, da se teorija in praksa posodobi ter obrne od tradicionalnih pristopov k sodobnejšim, otroku koristnejšim, pač pa pomeni tudi doktrinarno nadgradnjo spoznanj znanstvene misli na področju posvojitve o
Ključne besede: organizacijski dejavniki, posvojitev, korist otroka, priprava na posvojitev, neplodnost para, protislovje posvojitve
Objavljeno: 26.03.2015; Ogledov: 1294; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

8.
IZRABA ODPADNE TOPLOTE V PAPIRNICI VIPAP VIDEM D.D.
Boštjan Štarkl, 2014, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava možnost izkoriščanja odpadne toplote v papirnici Vipap Videm Krško. Rezultat analize energetske bilance potrjuje, da je temperatura razpoložljive toplote 220 °C. Na podlagi ugotovitev je kot primeren proces za izkoriščanje odpadne toplote predstavljen nizkotemperaturni ORC proces. Naloga v nadaljevanju poda izračun dejanskih možnosti pridobivanja električne energije iz odpadne toplote. Zaključni del obravnava ekološko in ekonomsko upravičenost investiranja papirnice v ORC sistem za izrabo odpadne toplote.
Ključne besede: odpadna toplota, orc, para, vijačni ekspander
Objavljeno: 10.02.2014; Ogledov: 2618; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

9.
RAZVOJ TERMOELEKTRIČNEGA GENERATORJA V KAVNIH AVTOMATIH
Matej Kramer, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena uvedba termoelektričnega generatorja (Peltier element) v kavni avtomat. V našem primeru bo raziskovalno delo potekalo vzporedno z razvojem novega produkta. S termoelektričnim generatorjem bomo segrevali površino in hkrati ohlajali paro. S hladilnikom bomo kondenzirali paro, ki nastaja kot posledica priprave napitka. Naš cilj je optimalno segrevanje skodelic kave in optimalna kondenzacija pare. Analizirali bomo obstoječe stanje, preučili paro, toploto, materiale in ostale potrebne veličine. Izdelali bomo prototipni model (risanje, merjenje, izdelava) in izvedli meritve. Pozneje lahko model uvedemo v vsak nov kavni avtomat naše znamke. Izvedli bomo potrebne izračune in izdelali vezje z indikatorjem. Rezultate in izračune bomo analizirali ter primerjali s praktičnimi preizkusi.
Ključne besede: para, termoelektrični generator, Peltier, gretje, hlajenje, model, temperatura, meritve, termočlen
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 2221; Prenosov: 98
URL Povezava na celotno besedilo

10.
DELNI ENERGETSKI PREGLED PODJETJA HANKEL SLOVENIJA, KI ZAJEMA PITNO, TOPLO, DRAVSKO VODO TER PARO, PLIN IN OGREVANJE
Andraž Jug, 2011, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomske naloge je delni energetski pregled podjetja Henkel Slovenija. Delo upošteva navodila, ki jih navaja Priročnik za izvajalce energetskih pregledov. V sklopu energetskega pregleda je bil najprej izveden pregled in posnetje glavnih energetskih vodov, t.i. inštalacij, po celotnem objektu podjetja. Izris obsega celotno omrežje od izvora ali priprave oz. glavnega dovoda, do vseh porabnikov, ki se nahajajo v podjetju. Skupaj s pomočjo zaposlenih smo določili in ocenili posamezne porabe energentov in porabe posameznih objektov, ki so bile izhodišče za naše ukrepe in predloge. Izvedli smo tudi nekaj meritev, ki so nam pokazale večje konice porabe energije ob določenem času na nekem delu proizvodnje. Namen pregleda je bil ugotoviti morebitne izgube, ki bi jih lahko z kakovostnimi rešitvami in sodobnejšimi tehnologijami odpravili in tako pripomogli k zmanjšanju stroškov in k racionalnejši izrabi energije, ki je v tako velikem podjetju vsekakor nezanemarljiva. Predlagali smo sodobne rešitve in dopolnitve obstoječih sistemov, tam kjer je to potrebo saj podjetje samo dokaj dobro sledi energetskim zahtevam in nenehno izvaja posamezna posodabljanja in vlaganja v razvoj. Pri tem smo upoštevali tudi vložek, ki bi ga podjetje moralo investirati v posodobitve, kar pa bi dolgoročno gledano prineslo prihranke in dobiček.
Ključne besede: ENERGETSKI PREGLED, PRERAČUN PORABNIKOV, ENERGENTI: PITNA VODA, TOPLA VODA, DRAVSKA VODA, PARA, PLIN, OGREVANJE
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 2303; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici