| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dodane frakcije mineralne volne na vlago v tleh ter na pridelek paprike (Capsicum annuum L.)
Viktorija Poznič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Proučevali smo vpliv dodane frakcije mineralne volne (MV) na zadrževanje vlage v tleh in na pridelek paprike (Capsicum annuum L.). Poskus smo izvajali na dveh lokacijah: v Beltincih in v Ižakovcih, od maja do oktobra 2015. Hibrid paprike Bobita F1 smo pridelovali v tunelih, v katerih smo primerjali dve obravnavanji: (1) z dodatkom MV v tleh in (2) brez dodane MV – kontrola, v treh ponovitvah. Talno vlago smo merili oz. določali na različne načine in sicer gravimetrično, volumetrično, elektrometrično z WET senzor aparatom ter s tenziometri na globini do 5 do 20 cm. Pridelek smo ovrednotili kvantitativno (masa in število plodov) in kvalitativno (masa in število plodov boljše in slabše kakovosti). Rezultati so pokazali, da so se meritve talne vlage med obema obravnavanjema razlikovale le delno (razlike smo opazili le na lokaciji v Ižakovcih), medtem ko se pri posameznem obravnavanju meritve vlage v tleh niso razlikovale glede na različne uporabljene metode merjenja. Dodatek mineralne volne je le delno vplival na pridelek paprike v Ižakovcih, medtem ko so na pridelek paprike vplivali osnovni pedološki parametri (tekstura).
Ključne besede: paprika, mineralna volna, vlaga, tla, pridelek
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

2.
Vpliv različnih načinov pridelave na pridelek in kakovost paprike
Aleksander Bobovnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Vpliv različnih pridelovalnih sistemov je lahko odločilen za rast in razvoj zelenjadnic. Poskus je potekal na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Preučevan je bil vpliv pridelovalnega sistema (PS) (ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IP) in konvencionalni (KONV)) na pridelek in kakovost (vsebnost vitamina C, sladkorja, nitritov in nitratov) dveh kultivarjev ('Šorokšari' in 'Vedrana F1') paprike. PS so se oskrbovali skladno z zahtevami za določeno obravnavanje. PS ni imel statističnega značilnega vpliva na oceno pridelka, trend je, da so imela obravnavanja BD (12288 kg/ha), KONV (11454 kg/ha) in EKO (10615 kg/ha) nekoliko višji pridelek. Število plodov je bilo največje v bolj intenzivnem obravnavanju (KONV 3,7 plodov/grm), najmanjše pa v IP (2,2 plodov/grm). Največ vitamina C je vsebovalo EKO (843,2 mg/l), najmanj pa KONV (389,8 l/ha). Glede na kultivar ima 'Šorokšari' (798,7 mg/l) večjo vsebnost vitamina C kot hibrid 'Vedrana F1' (471,7 mg/l). Kjer se je gnojilo z mineralnimi gnojili pa je bila večja vrednost nitratov (KONV 71,8 mg/l), manjše vrednosti pa so bile pri PS, ki je bil gnojen s hlevskim gnojem (EKO 19,5 mg/l). Vsebnost sladkorja in nitritov se med sabo statistično značilno ni razlikovala. Med kultivarjema je vidna statistično značilna razlika pri pridelku (število plodov na grm in ocena pridelka) ter vsebnosti vitamina C. Na podlagi rezultatov sklepamo, da lahko imamo v manj intenzivnem in okolju prijaznem PS primerljiv ter bolj kakovosten pridelek z bolj intenzivnimi PS. To je dobra osnova, kateri PS izbrati za pridelavo paprike na prostem.
Ključne besede: paprika / način pridelave / kakovost / pridelek
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 903; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
4.
5.
EKSTRAKCIJA RDEČE PAPRIKE S SUPEKRITIČNIM OGLJIKOVIM DIOKSIDOM IN TEKOČIM PROPANOM
David Trokšar, 2012, diplomsko delo

Opis: Ta študija obsega enostopenjske in dvostopenjske ekstrakcije zmlete paprike s superkritičnim ogljikovim dioksidom (SC-CO2) in s tekočim propanom. Opazovali smo vpliv obratovalnih pogojev (temperatura in tlak) na izkoristek ekstrakcije, barvno intenziteto ekstrakta paprike (oleorezin) in na vsebnost totalnih karatenoidov v oleorezinu. Obratovalni pogoji enostopenjskih ekstrakcij s SC-CO2 so bili tlak 300 bar ter temperatura 40 °C, 60 °C in 80 °C, enostopenjskih ekstrakcij s propanom pa tlak 100 bar, 150 bar in 200 bar ter temperatura 40 °C in 60 °C. Pri dvostopenjskih ekstrakcijah smo papriko v prvi stopnji ekstrahirali s SC-CO2 pri 150 bar in 40 °C, v drugi stopnji pa s SC-CO2 pri 300 bar in 60 °C oziroma s propanom pri 100 bar in 40 °C. Izvedli smo tudi tankoslojno kromatografijo (TLC) ekstraktov. S sejalno analizo zmlete paprike smo določili velikost najpogosteje zastopanega zrna in velikost medianskega zrna. Z matematičnim modelom na osnovi 2. Fick-ovega zakona smo modelirali ekstrakcijske krivulje in izračunali difuzijske koeficiente topljencev.
Ključne besede: rdeča paprika, karotenoidi, ekstrakcija, superkritični fluidi, propan, ogljikov dioksid
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 2298; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

6.
Ekonomičnost pridelovanja paprike in solatnih kumar na prostem in v zaščitenem prostoru
Silvo Pozderec, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava je temeljila na ekonomski analizi pridelave paprike(Capsicum annum L.) in solatnih kumar (Cucumis sativus L.) na prostem in v zaščitenem prostoru. Za pridelavo omenjenih zelenjadnic so bili v ta namen razviti simulacijski modeli, ki so temeljili na tehnološko-ekonomskih podatkih pridelave paprike in solatnih kumar pri obeh načinih pridelave. Pridelava paprike in solatnih kumar je v zaščitenem prostoru bolj dobičkonosna kot pridelava na prostem. V zaščitenem prostoru je pridelava solatnih kumar ekonomsko smotrnejša od pridelave paprike, saj koeficient ekonomičnosti (Ke) pridelave solatnih kumar dosega vrednost Ke = 1,4, medtem ko je pri papriki Ke = 1,1. Slednje sta nam potrdila tudi dva scenarija, ki smo ju analizirali v okviru analize občutljivosti. Pokazala sta, da je le pridelava solatnih kumar v zaščitenem prostoru ekonomsko upravičena, saj je vrednost Ke = 1,2, medtem ko je pri vseh ostalih sistemih pridelave bil Ke pod vrednostjo 1.
Ključne besede: simulacijski modeli, paprika, solatne kumare, tehnološko ekonomski simulacijski model, ekonomika
Objavljeno: 28.05.2010; Ogledov: 3792; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (771,65 KB)

7.
VPLIV GNOJENJA Z RAZLIČNIMI DUŠIKOVIMI GNOJILI NA PRIDELEK IN LASTNOSTI PLODOV PAPRIKE (Capsicum annuum L. convar. grossum)
Urban Antolin, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2005 in 2006 je bil v Prekmurju izveden poljski poskus s papriko z desetimi gnojilnimi obravnavanji (1 Entec-26 1X, 2 Entec-26 2X, 3 KAN 1X, 4 KAN 2X, 5 Biosol, 6 Biopost, 7 Bioorganik, 8 bučne pogače, 9 krmni grah, 10 kontrola). Proučevan je bil vpliv različnih organskih in mineralnih gnojil, na pridelek, višino rastlin, lastnosti plodov paprike, vsebnost suhe snovi, vitamina C in nitratov v plodovih ter gibanje količine mineralnega dušika v tleh po spravilu pridelka. Deljenje odmerka in vrsta mineralnega gnojila nista statistično značilno vplivala na komponente pridelka, višino rastlin in morfološke lastnosti paprike. Statistično značilne razlike v skupnem pridelku povprečja let 2005 in 2006 so nastale pri uporabi KAN-a (76,53 t/ha) in pri uporabi Bioorganika (66,03 t/ha) in Bioposta (50,44 t/ha). Med ostalimi uporabljenimi mineralnimi in organskimi gnojili ni bilo statističnih razlik. Enkratni odmerek dodanega dušika z mineralnimi in organskimi gnojili (v letu 2005 92 kg N/ha in v letu 2006 159 kg N/ha) ni vplival na povečanje ostanka mineralnega dušika v tleh po spravilu paprike. Pri vitaminu C je bila izmerjena najvišja vrednost 2260 mg/l pri uporabi KAN-a in izmed organskih gnojil pri uporabi krmnega graha 1310 mg/l.
Ključne besede: paprika, gnojenje, organska gnojila, pridelek, dušik
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 4317; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici