1. |
2. Izboljšanje preiskav papilarnih linij s sistemskim pristopom : magistrsko deloSabina Kresevič, 2023, magistrsko delo Opis: Prstni odtisi so odtisi odvzeti s prstov osebe z znano identiteto za namene ugotavljanja identitete osebe, ki je pustila prstno sled (enako velja za dlani in podplate). Odtisi so pomemben faktor pri daktiloskopiranju, ko se s črnilom pobarva konice prstov in dlani, nato pa jih kriminalistični tehniki povaljajo na daktiloskopske kartončke. Danes se uporabljajo sodobnejše metode odvzemov odtisov z optičnimi čitalci. Prstne sledi (sledi papilarnih linij) storilec nezavedno pusti na kraju kaznivega dejanja, zato lahko z njimi izsledimo storilca in dokazujemo njegovo prisotnost. Papilarne linije se zaradi svoje raznolikosti med ljudmi in obstojnosti lahko uporabljajo v številnih različnih aplikacijah, vključno z individualizacijo prstnih sledi, kriminalističnimi preiskavami ... Zasnove daktiloskopije temeljijo na anatomiji, nevrologiji, genetiki in embriologiji. Pri daktiloskopiji se prstne sledi analizirajo, razvrščajo in primerjajo s prstnimi odtisi, da se ugotovi identiteta osebe, ki je pustila prstno sled. Znanstveno dejstvo daktiloskopije je, da dva človeka nimata enakih prstnih odtisov, zato je zanesljiv način ugotavljanja identitete osebe. Za te namene so bili skonstruirani računalniški sistemi za avtomatsko primerjavo sledi in odtisov papilarnih linij ter njihovo hrambo v elektronski obliki (AFIS), ki zagotavljajo hitre in natančne rezultate v obsežnih podatkovnih zbirkah. K sistemskemu pristopu k preiskovanju prispevata tudi sistema ACE-V in GYRO. Metoda ACE-V se lahko uporablja za postopek individualizacije prstnih sledi in je standard za dokumentiranje analize, primerjave, vrednotenja in preverjanja. Sistem GYRO je namenjen povečanju preglednosti dokumentov povezanih z individualizacijo prstne sledi. Sistem GYRO ne vključuje le izbire morfoloških značilnosti prstnega odtisa, temveč tudi beleženje delovnega postopka preiskovalca.
Ključne besede: prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, daktiloskopija, sistemski pristopi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Uporabnost organskih praškov pri izzivanju prstnih sledi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKatja Šmit, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene teoretične vsebine o daktiloskopiji, anatomiji človeške kože, prstnih sledeh in odtisih, papilarnih linijah in o metodah izzivanja le-teh, prav tako so v prvem delu predstavljeni tudi posamezni organski praški. V drugem delu je predstavljen eksperiment, katerega namen je ugotoviti, ali so organski praški – muškatni orešček, poper in kumina – uporabni kot reagenti za izzivanje prstnih sledi. Za primerjavo smo uporabili srebrni specialni prašek, preverjeno standardno metodo za izzivanje prstnih sledi na gladkih površinah. Za kontaktno površino smo izbrali steklene ploščice.
Eksperiment smo izvedli v kontroliranih pogojih, in sicer v prostorih Nacionalnega forenzičnega laboratorija na oddelku za daktiloskopijo. Pri eksperimentu so sodelovali trije donorji, osebe, ki so darovale prstne odtise na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane v treh časovnih intervalih: takoj po odtiskovanju, dve uri po odtiskovanju in en dan oziroma 24 ur po odtiskovanju prstnih odtisov na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane s štirimi različnimi praški: s kumino, z muškatnim oreščkom, s poprom in srebrnim specialnim praškom. Vsi trije organski praški so bili pred začetkom eksperimenta s pomočjo kavnega mlinčka in možnarja zdrobljeni na manjše delce ter shranjeni v nepredušne posodice.
Rezultati izzivanj so pokazali, da na uspešnost praškov vplivajo velikost delcev, donorji in tudi časovni intervali. Kot najbolj uspešen prašek, poleg pričakovanega srebrnega specialnega praška, se je izkazal prašek muškatnega oreščka, sledil mu je prašek popra, kumina pa se je izkazala kot najslabša, saj je bilo uporabnih le nekaj izzvanih sledi. Velik vpliv na uporabne rezultate so imeli tudi posamezni donorji, saj so bili rezultati med njimi precej različni. Glede na posamezne časovne intervale se je pokazalo, da je bilo največ uporabnih prstnih sledi izzvanih neposredno po nastanku in 24 ur kasneje, najslabše izzvane sledi pa smo dobili 2 uri po njihovem nastanku.
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, koža, prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, organski praški, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 2004; Prenosov: 164
Celotno besedilo (2,57 MB) |
4. |
5. Izzivanje prstnih sledi na steklenih predmetih, najdenih v vodi : diplomsko deloAndrej Lavtižar, 2010, diplomsko delo Ključne besede: kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, koža, prstni odtisi, sledi, papilarne linije
Objavljeno v DKUM: 23.08.2010; Ogledov: 2579; Prenosov: 340
Celotno besedilo (1,58 MB) |
