SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
POLJEDELSKO IZRAZJE V VOGRIČEVCIH
Katja Jug, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Vogričevcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Vogričevci in okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v srednjeprleški govor. Ta govor je del prleškega narečja in se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Vogričevci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarčka, ki je razdeljen na tri sklope: Kmečko orodje, pridelki, delo na polju, Živali, Vrt in sadovnjak. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 717 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Slovar zajema iztočnice, ki so razvrščene po abecednem redu. Poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Nato sledi pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih. Med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za takšen vpliv nemščine na prleško leksiko je zgodovinski, kajti nekoč so ljudje tukaj živeli v stiku z nemško govorečimi prebivalci. Precej je tudi romanizmov, ki pa so bili največkrat sprejeti prav prek nemščine. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Za informatorja sem izbrala g. Antona Vajdo iz Vogričevcev. Gospod Anton se ukvarja s kmetijstvom in pozna še veliko starih orodij ter pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje in drugih kmetijskih opravilih. Iz otroštva in po pripovedovanju njegovih staršev se spominja, kako so ljudje nekoč želi ročno s srpom ali koso, žito mlatili s cepci, ga očistili plev s pomočjo vejalnika. Nato so bile uvedene slamoreznice in mlatilnice ter šele v šestdesetih letih preteklega stoletja so se pojavili prvi kombajni, ki so želi in mlatili obenem. Pred uvedbo traktorja so orali s preprostimi plugi, ki jih je vlekla vprežna živina, in kosili ročno.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, srednjeprleški govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2652; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (927,25 KB)

4.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OBČINI TURNIŠČE
Janja Adanič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v občini Turnišče so zbrana ledinska in hišna imena občine Turnišče, ki zajema kraje Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče. Na tem območju se govori turniški govor, ki spada v prekmursko narečje, natančneje v južno ali dolinsko podnarečje, z monoftongično-diftongičnim samoglasniškim sistemom. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek/priimki (pri domačijah z večimi hišnimi imeni je najprej zapisan uradni priimek in nato poknjižene iztočnice hišnih imen) in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije, temu za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.) in Slovar beltinskega prekmurskega govora (Novak). Ledinska in hišna imena predstavljajo del kulturne dediščine in bogastvo občine Turnišče. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti, močno navezanost tukajšnjih ljudi na zemljo in na svoje domačije. Imena so raznolika, številna, nekatera tudi šaljiva, kar pa je še posebej pomembno, domačini jih še vedno uporabljajo, prenašajo se tudi na mlade rodove. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, precej je germanizmov in nekaj madžarizmov.
Ključne besede: Dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2791; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
BESEDJE PUSTNIH OBIČAJEV V MARKOVCIH
Doroteja Kostanjevec, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje pustnih običajev v Markovcih je predstavljeno besedišče, ki je povezano z etnografsko dediščino Markovcev in okolice. Kraj Markovci je poznan v Sloveniji in svetu po svoji tradicionalni pustni maski korant. Poleg koranta je kraj bogat še z mnogimi ostalimi pustnimi maskami, kot so piceki, kopjaši, rusa, melika, kurika, orači, vile in medvedi. Različni strokovnjaki so koranta že velikokrat opisali in omenjali v svojih delih. Korant in njegova oprava ter ostali tradicionalni pustni liki pa še nikjer in nikdar niso bili opisani v markovskem mednarečju. V Markovcih se namreč govori posebno mednarečje, ki je nekakšna mešanica med prleškim narečjem in vzhodno haloškim govorom. Namen oziroma cilji diplomske naloge so najprej predstaviti občino Markovci ter njeno pustno dediščino ter iz različnih virov poiskati že obstoječe opise korantov in ostalih pustnih likov. Zbrani so tudi posnetki člana etnografskega društva Korant Markovci, ki opisuje vse pustne like v domačem narečju. Posebej podrobno bo opisan potek priprave korantove opreme, ki ga je opisoval izdelovalec korantij. Govori so zapisani s fonetično transkripcijo. Vse besedje je na koncu diplomske naloge zbrano v slovar, kjer je zapisana beseda, njen pomen, uporaba v stavku in izvor besede.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, markovsko mednarečje, narečno besedje pustnih običajev.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2217; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (14,62 MB)

6.
Prevajanje etnografske terminologije, značilne za Markovce
Doroteja Kostanjevec, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija se ponaša z bogato etnografsko dediščino ter pustnimi običaji. V diplomskem delu z naslovom Prevajanje etnografske terminologije, značilne za Markovce je predstavljeno besedišče, ki je povezano z etnografsko dediščino Markovcev in okolice. Kraj Markovci je poznan v Sloveniji in svetu po svoji tradicionalni pustni maski korant. Poleg koranta je kraj bogat še z mnogimi drugimi pustnimi maskami, kot so piceki, kopjaši, rusa, melika, kurika, orači, vile in medvedi. Različni strokovnjaki so koranta že velikokrat opisali in omenjali v svojih delih. Posebnost koranta in njegove oprave ter tradicionalnih pustnih likov pa je, da so poimenovani v markovskem mednarečju. V Markovcih se namreč govori posebno mednarečje, ki je nekakšna mešanica med prleškim narečjem in vzhodno haloškim govorom. Soočila se bom s problemom kako prevesti določene narečne izraze, povezane z etnografsko dediščino omenjenih krajev. V diplomski nalogi sem prevedla besedila o markovskih pustnih likih in običajih. V tekstih sem poiskala prevodoslovne probleme, ki nastajajo predvsem zaradi markovskega mednarečja, in jih poskušala rešiti. V teoretičnem delu diplomske naloge sem najprej predstavila maskiranje in maske ter Markovce in njihovo etnografsko dediščino. Poiskala sem tudi različne teorije o prevajanju narečij. V empiričnem delu diplomske naloge sem prevedla besedilo o etnografskih pustnih likih iz Markovcev. Nato sem naredila in argumentirala problemsko analizo prevoda posameznih besed. Ukvarjala sem se z leksikalnimi problemi prevajanja, slovničnimi problemi in problemi konteksta. Besedje je na koncu diplomske naloge zbrano v slovar, v katerem je najprej zapisana posamezna beseda, njen pomen, uporaba v povedi in izvor besede.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: prevajanje narečij, panonska narečna skupina, prleško narečje, markovsko mednarečje, narečno besedje pustnih običajev, kontrastivna analiza, slovar etnografskega besedja
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2074; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (6,48 MB)

7.
Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru
Jerica Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru prinaša glasoslovni oris govora vasi Črešnjevci in abecedni slovarček narečnih poimenovanj za sadovnjak, vrt in polje, ki je nastal na podlagi posnetega gradiva z diktafonom. V diplomskem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Črešnjevci. Nato pa sem natančneje prikazala glasoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k vzhodnim slovenskogoriškim govorom, širše k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih poznajo le še starejši govorci, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 336 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed, kjer sem ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za tolikšen vpliv nemščine na vzhodnogoriške govore je verjetno pustilo sobivanje z nemško jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat sprejeti tudi romanizmi. Na koncu sledi primerjava iztočnic v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedik. Za informatorko sem izbrala go. Marijo Žnidarič iz Črešnjevcev. Gospa Marija se je skoraj vso življenje ukvarjala s kmetijstvom, zdaj je to delo prevzel njen sin, tako da pozna še veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje. Ugotovila sem, da je moje narečje izredno besedno bogato in zanimivo in škoda bi bilo, da bi nekatera poimenovanja izginila v pozabo. Prav zaradi tega sem jih zbrala in zapisala, da bodo lahko del slovenske kulturne dediščine.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, črešnjevski govor, kmetijsko izrazje
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2190; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

8.
PLETARSKO BESEDJE V VASI HOTIZA
Janja Zver, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Pletarsko besedje v vasi Hotiza prinaša geografski in zgodovinski oris kraja, predstavlja regionalno etnološko dejavnost pletarstva ter se osredotoča na narečno pletarsko izrazje. Študija je zato zanimiva tako za jezikoslovce in etnologe kot tudi za prebivalce tega območja. Naselje Hotiza leži na Dolinskem, ob magistralni cesti Lendava—Murska Sobota, tik ob hrvaško—slovenski državni meji. Vas se v zapisih prvič omenja leta 1389 z imenom Hotyza, kasneje tudi Hodica, kar naj bi pomenilo kraj prehoda čez reko Muro. V tem ravninskem obmurskem svetu odlično uspeva značilna panonska vegetacija, ki ponuja pestro izbiro materiala za najrazličnejše domače dejavnosti. V vasi je med pletarskimi dejavnostmi tako najbolj ohranjeno pletenje cekarjev iz koruznega ličja in pletenje košar iz vrbovine. V veščih rokah posameznih pletarjev in pletark še danes nastajajo različne pletarske mojstrovine. Hotiški govor uvrščamo k prekmurskemu dolinskemu podnarečju, katerega značilnosti se odražajo tudi v narečnem pletarskem izrazju, v diplomski nalogi predstavljenemu v obliki slikovno-besednega slovarčka. Avdiovizualno gradivo, zbrano na terenu s pomočjo dveh informatorjev, je s pomočjo strokovne literature natančno obdelano in zapisano z znanstveno dialektološko transkripcijo. Ker gre za obmejno področje, so v leksiki vidni precejšnji medjezikovni stiki. Ob temeljnem slovanskem izrazju so v hotiškem govoru opazni tudi germanizmi in madžarizmi, v manjšem številu pa tudi hrvatizmi. Narečno pletarsko besedje predstavlja pomemben segment naše kulturne dediščine, zato bi bilo prav, da ga ohranimo zdaj, ko je še živo. Upam, da bo k temu vsaj delno pripomogla tudi moja študija.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, hotiški govor, pletarsko besedje.
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2040; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

9.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE CANKOVA
Nataša Lončar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Cankova so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Domajinci, Skakovci in Topolovci. Na tem območju se govorita prekmursko goričko podnarečje (v vasi Domajinci) in ravensko podnarečje, ki razlikuje dolge in kratke naglašene samoglasnike v katerem koli besednem zlogu. Gradivo je pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek oz. priimki (pri domačijah z več hišnimi imeni je najprej zapisan uradni priimek in nato poknjižene iztočnice hišnih imen) in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije, temu za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.), Slovar beltinskega prekmurskega govora (Novak) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ledinska in hišna imena so del naše kulturne dediščine. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti ljudi ter njihovo močno navezanost na domačo zemljo in svoje domačije. Imena so številna ter raznolika, med krajani precej živa in se prenašajo tudi na mlajše rodove. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, nekaj je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, ravensko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2030; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (6,73 MB)

10.
VINOGRADNIŠKO BESEDJE V KRAPENSKI GOVORICI
Nataša Kukolj, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vinogradniško besedje v Krapenski govorici prinaša glasoslovni oris govora vasi Krapje in abecedni slovarček narečnih vinogradniških poimenovanj, ki je nastal na podlagi gradiva, posnetega z diktafonom. V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Krapje in njene okolice. Nato pa so natančneje prikazane glasoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k srednejprleškim govorom, širše k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega izrazja. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih poznajo le še starejši govorci, pa tudi nekaj sodobnejšega izrazja, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje vinogradov ter je bilo v narečje največkrat sprejeto preko knjižnega jezika. Slovarček obsega 336 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed, kjer sem ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja vinogradništva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica sobivanja z nemško jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi. Primerjava iztočnic je narejena po opisih v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice. Informator je bil vinogradnik g. Stanko Kukol iz Krapja. Ugotovila sem, da je obravnavano narečje izredno besedno bogato in zanimivo in bilo bi škoda, če bi redkeje rabljena poimenovanja izginila v pozabo. Zaradi tega sem jih zbrala in zapisala, da bodo lahko del slovenske kulturne dedišcine.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, krapenski govor, vinogradniško izrazje
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1445; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici