| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Tak pa prínas gučimo : magistrsko delo
Tjaša Toplak, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se s pomočjo besedil osredotočamo na narečje Jurovskega Dola, ki po slovenski dialektologiji spada v zahodno slovenskogoriško podnarečje. V teoretičnem delu so predstavljeni geografski, zgodovinski in kulturni oris kraja ter omenjeno narečje na glasoslovni in oblikoslovni ravni. V praktičnem delu je analiziranih deset besedil, ki smo jih zbrali iz različnih virov, skupno pa jim je, da opisujejo življenje ljudi v preteklosti in njihove prigode ter to predstavijo na šaljiv način. Besedila so najprej zapisana v prvotni obliki, nato v transkripciji in poknjiženi obliki. S pomočjo analize besedil spoznavamo in razkrivamo značilnosti govora na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Ugotovili smo, da je večina prevzetih besed iz nemškega jezika, nekaj iz romanskega in tudi drugih jezikov. Zanimivo je, da je bilo največ besed romanskega izvora v narečje prevzetih preko nemščine. Informatorji še vedno dobro govorijo narečje in tudi večina zapisanih besedil je blizu narečju.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško podnarečje, narečje v zapisani besedi
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 274; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Jareninski govor : magistrsko delo
Žiga Šauperl, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prinaša rezultate raziskave govora v Jarenini, ki leži v zahodnem delu Slovenskih goric. Temeljni namen je prikazati in analizirati narečne značilnosti govora na vseh jezikovnih ravninah. Gradivo je bilo zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas. Zbiranje izrazja je potekalo s pomočjo informatorjev. Hkrati je potekalo tudi zapisovanje v fonetični obliki. Jareninski govor je del panonske narečne skupine, po osnovni razvrstitvi ga uvrščamo v slovenskogoriško narečje, natančneje v zahodno slovenskogoriško podnarečje. Značilno zanj je daljšanje kratkih naglašenih samoglasnikov, kar je posledica vpliva sosednjega štajerskega narečja. Razlike v primerjavi z vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem so predvsem na glasoslovni ravni. Govor ne pozna kolikostnega nasprotja, vsi naglašeni samoglasniki so dolgi, nenaglašeni pa kratki. Staro- in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih in zadnjih ali edinih so se podaljšali in imajo tako drugačne odraze oz. so se razvijali drugače kot stalno dolgi. Na oblikoslovni ravni so oblikotvorni in oblikospreminjevalni vzorci podobni kot pri ostalih govorih zahodnega slovenskogoriškega podnarečja. Tudi glede na posamezne besedne vrste so razlike minimalne, vendar se pojavljajo nekatera odstopanja. Pojavlja se samo kratek nedoločnik, rabi se samo določna oblika pridevnika. V skladnji ni bistvenih razlik v primerjavi s knjižnim jezikom, mestoma je čutiti vpliv nemščine. Na leksikalni ravni je opazen močan vpliv nemščine, pojavlja se veliko izrazov nemškega izvora.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Jarenina, jareninski govor
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 229; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
Opekarska terminologija v vasi Boreci : magistrsko delo
Aleksandra Žunič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo zbirali narečno terminologijo s področja opekarstva v Borecih. V začetku predstavljamo geografski in zgodovinski oris vasi Boreci ter opekarstvo na tem področju, sledi umestitev boreškega govora v prleško narečje panonske narečne skupine, natančneje v spodnjeprleški govor. V poglavitnem delu naloge je v obliki tematskega slovarja predstavljeno zbrano narečno besedje s področja opekarstva v omenjenem kraju, ki smo ga zbrali s pomočjo dveh informatorjev, pri tem smo se oprli na vprašalnico, ki jo je sestavila Lea Ferfolja za namen raziskave opekarske terminologije v Bilju. Zbrali smo 279 različnih eno- in dvobesednih leksemov, ki smo jih slovarsko uredili, njihov pomen obogatili s ponazarjalnim gradivom, ugotavljali etimologijo in primerjali izpričanost v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter Pleteršnikovem slovarju. Ugotovili smo, da je večina zbranih leksemov sicer izvorno slovanska, vendar je na obravnavano besedje v precejšnji meri vplival tudi nemški jezik, ki se je nekoč govoril na tem geografskem področju, saj je večina prevzetih besed germanskega izvora. V primerjavi s slovarji pa ugotavljamo, da največ besed beleži Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: Boreci, panonska narečna skupina, prleško narečje, opekarska terminologija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 410; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

4.
Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih
Ana Sobočan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na živalske frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival in v naravi prostoživečo žival. Živalski frazemi so zbrani v ravenskem in goričkem govoru, ki ju slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. V teoretičnem delu je predstavljen geografski in zgodovinski oris obravnavanih krajev, iz katerih so prihajali informatorji. Raziskava preverja živalske frazeme in njihovo uporabo, evidentirani pa so tudi zbrani pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti primerjani s slovarskimi in knjižnimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovar slovenskih frazemov). Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z zbranim narečnim naborom frazemov z istimi sestavinami. Največ je frazemov, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival. V obeh krajevnih govorih se najpogosteje uporablja žival krava, kar odraža pogost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih so raziskani tudi tisti specifični živalski frazemi, ki jih v knjižnem jeziku ne najdemo. Ugotovitve kažejo, da ima velika večina zbranih frazemov negativno konotacijo, kjer so na človeka prenesene lastnosti večinoma negativne. Živalski frazemi, pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali so pogost pojav ter se redno pojavljajo kot jezikovne enote pri vsakdanji komunikaciji.
Ključne besede: dialektologija, narečna frazeologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, živalski frazemi, živalska frazeologija
Objavljeno v DKUM: 12.11.2019; Ogledov: 1625; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih
Nina Balažek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih so zbrana narečna poimenovanja avtohtonih zdravilnih rastlin na Dolinskem in Goričkem, kjer se govorita prekmursko dolinsko in goričko podnarečje panonske narečne skupine. Narečna poimenovanja so bila pridobljena na terenu po vaseh Goričkega (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) in Dolinskega (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) po vnaprej pripravljeni diaprojekciji slik zdravilnih rastlin. Zbrana poimenovanja so obravnavana z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Obravnavanih je 123 zdravilnih rastlin, za katere smo zbrali 326 narečnih poimenovanj, med katerimi je bilo največ izpeljank. Za lažjo preglednost rastlinskih vrst smo jih razvrstili, kot to določa Mala flora Slovenije (Martinčič idr. 1999), in sicer po družinah glede na sorodnost. Pri raziskovanju elementov, ki so vplivali na motivacijo poimenovanja, smo si pomagali z dostopno literaturo in etimološkimi slovarji. Nekatera poimenovanja so nastala zaradi uporabnosti ali lastnosti rastline. Od informatorjev smo izvedeli mnogo o uporabnosti nekaterih rastlin v preteklosti. S pomočjo preverb v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem slovarju smo osvetlili dokumentiranost in semantiko. Preverjali smo, kolikšen delež narečnih poimenovanj je prevzet iz stičnih jezikov in katera poimenovanja so že zabeležena v literaturi. Za lažje razumevanje prostora, časa in naravne strukture smo kraje, v katerih je potekala raziskava, predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika. Ravno pestra zgodovina Prekmurja prikazuje razvoj jezika skozi čas, o čemer priča zbrano besedišče, prevzeto iz stičnih jezikov. Čeprav gojenje zdravilnih rastlin v Prekmurju ni splošno razširjeno, saj zeliščarji rastline nabirajo v naravi, pa sta na Goričkem za oglede urejena dva zeliščna vrtova, in sicer zeliščni vrt na kmetiji Korenika v Šalovcih in Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko in dolinsko podnarečje, zdravilne rastline.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1713; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (711,73 KB)

6.
7.
Prekmursko besedje za gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in kmečka opravila v Pleteršnikovem slovarju
Mihaela Koletnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je v obsegu, določenim z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v prekmurskem narečju poimenuje gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in kmečka opravila. V treh krajevnih govorih (cankovskem, večeslavskem in graškem), zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali sedeminštirideset različnih odgovorov na šestinpetdeset vprašanj. Dokumentiranost in semantiko obravnavane leksike smo preverili v Murkovem slovarju (1833), Pleteršnikovem slovarju (1894/95), Slovarju slovenskega knjižnega jezika in treh slovarjih, ki prinašajo prekmursko narečno besedje.
Ključne besede: slovenščina, kmečka materialna dediščina, kulturna dediščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1196; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA PRAZNIKI, OBIČAJI IN DRUŽINA V LESLOVŠKEM IN BEDNJANSKEM GOVORU
Maja Glaser Bedenik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje leskovškega in bednjanskega govora. Ob geografsko-zgodovinski predstavitvi območij, katerih govor je obravnavan, je predstavljeno teoretično izhodišče za analizo besed ter povzetek poglavij dela dr. Marka Zajca: Kjer se slovensko neha in hrvaško začne, s poudarkom na kajkavsko slovenski govorni meji. Osrednji del naloge zajema popis besedja pomenskih polj prazniki, običaji in družina v leskovškem in bednjanskem govoru ter opravljeno primerjavo in analizo na podlagi podobnosti oz. različnosti pomena in izvora besedja.
Ključne besede: »panonska narečna skupina«, »haloško narečje«, »leskovški govor«, »kajkavski dialekt«, »bednjanski govor«, »pomensko polje družina«, »pomensko polje običaji«, »pomensko polje prazniki« .
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1183; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (740,42 KB)

9.
VINOGRADNIŠKA TERMINOLOGIJA V ZAGORCIH
Brigita Bec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vingradniška terminologija v Zagorcih je najprej predstavljen razvoj vingradništva na Slovenskem ter v vinorodnem okolišu Slovenske gorice, geografsko in zgodovinsko sta orisana kraj Juršinci in vas Zagorci, poudarek je na razvoju trsničarstva in vinogradništva na tem območju, podrobneje sta predstavljena glasoslovni in oblikoslovni razvoj govora v Zagorcih, ki je dialektološko uvrščen v srednjeprleški govor. S pomočjo snemanja in zapisovanja je bilo zbrano vinogradniško besedje, ki se govori v Zagorcih. Besedje je bilo zbrano s pomočjo informatorja, trsničarja Janka Beca, ki se s trsničarstvom ukvarja že več desetletij, družinsko tradicijo je pred leti prevzel sin Roman Bec. Trsničarstvo ima v družini stare korenine, zato je še slišati stare izraze, kot so "cühta", "žehtar" in "pintar", ker pa je napredek vedno hitrejši in so stare lesene preše že pred desetletji zamenjale moderne hidravlične stiskalnice, lesene koše za grozdje so zamenjale plastične kadi, putarje so nadomestili traktorji, leseni sodi za vino so prava redkost in služijo bolj kot okras, narečna govorica vse bolj izginja. Zbrana besedila so tako zapisana v narečni transkripciji in s pomočjo strokovne literature natančno obdelana in analizirana. Na podlagi gradiva in analiz je nastal slovar, ki obsega 236 izročnic, ki so razvrščene po abecednem redu. Geslu, ki je zapisano v knjižnem ali poknjiženem jeziku, sledi zapis besede v fonetični obliki, nato razlaga pomena, primer iz narečnega pripovedovanja in izvor. Ugotovljeno je bilo, da je večina besed slovanskega izvora, Besede, ki so prevzete, so zaradi bližine nemške govorice in pogostih stikov z nemško govorečimi v največji meri prevzete iz nemščine, nekatere besede pa so tudi romanskega izvora, saj so z vinogradništvo na naših tleh prvi začeli že Rimljani in Kelti pred približno 2400 leti.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, vinogradniška terminologija
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1262; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (732,54 KB)

10.
VINOGRADNIŠKA TERMINOLOGIJA V KRAJIH SELO NA GORIČKEM IN SEBEBORCIH
Tjaša Varga, 2016, diplomsko delo

Opis: Moje diplomsko delo z naslovom Vinogradniška terminologija v krajih Selo na Goričkem in Sebeborcih je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega dela in slovarčka zbranega gradiva po vprašalnici za vinogradniško terminologijo. V teoretičnem delu sem predstavila zgodovino Prekmurja in pregled poimenovanja prekmurskega narečja obeh krajev in podala glasovni oris prekmurskega goričkega podnarečja. V slovarčku sem se na podlagi vprašalnice osredotočila na podobnosti in razlike obravnavanih govorov. Besedje sem zbrala s pomočjo dveh informatorjev. Oba govora spadata v goričko podnarečje. Zbrano gradivo sem po slušnem vtisu zapisala in analizirala s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, goričko podnarečje, vinogradniška terminologija.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1078; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici