| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih
Ana Sobočan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na živalske frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival in v naravi prostoživečo žival. Živalski frazemi so zbrani v ravenskem in goričkem govoru, ki ju slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. V teoretičnem delu je predstavljen geografski in zgodovinski oris obravnavanih krajev, iz katerih so prihajali informatorji. Raziskava preverja živalske frazeme in njihovo uporabo, evidentirani pa so tudi zbrani pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti primerjani s slovarskimi in knjižnimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovar slovenskih frazemov). Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z zbranim narečnim naborom frazemov z istimi sestavinami. Največ je frazemov, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival. V obeh krajevnih govorih se najpogosteje uporablja žival krava, kar odraža pogost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih so raziskani tudi tisti specifični živalski frazemi, ki jih v knjižnem jeziku ne najdemo. Ugotovitve kažejo, da ima velika večina zbranih frazemov negativno konotacijo, kjer so na človeka prenesene lastnosti večinoma negativne. Živalski frazemi, pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali so pogost pojav ter se redno pojavljajo kot jezikovne enote pri vsakdanji komunikaciji.
Ključne besede: dialektologija, narečna frazeologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, živalski frazemi, živalska frazeologija
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 629; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih
Nina Balažek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih so zbrana narečna poimenovanja avtohtonih zdravilnih rastlin na Dolinskem in Goričkem, kjer se govorita prekmursko dolinsko in goričko podnarečje panonske narečne skupine. Narečna poimenovanja so bila pridobljena na terenu po vaseh Goričkega (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) in Dolinskega (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) po vnaprej pripravljeni diaprojekciji slik zdravilnih rastlin. Zbrana poimenovanja so obravnavana z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Obravnavanih je 123 zdravilnih rastlin, za katere smo zbrali 326 narečnih poimenovanj, med katerimi je bilo največ izpeljank. Za lažjo preglednost rastlinskih vrst smo jih razvrstili, kot to določa Mala flora Slovenije (Martinčič idr. 1999), in sicer po družinah glede na sorodnost. Pri raziskovanju elementov, ki so vplivali na motivacijo poimenovanja, smo si pomagali z dostopno literaturo in etimološkimi slovarji. Nekatera poimenovanja so nastala zaradi uporabnosti ali lastnosti rastline. Od informatorjev smo izvedeli mnogo o uporabnosti nekaterih rastlin v preteklosti. S pomočjo preverb v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem slovarju smo osvetlili dokumentiranost in semantiko. Preverjali smo, kolikšen delež narečnih poimenovanj je prevzet iz stičnih jezikov in katera poimenovanja so že zabeležena v literaturi. Za lažje razumevanje prostora, časa in naravne strukture smo kraje, v katerih je potekala raziskava, predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika. Ravno pestra zgodovina Prekmurja prikazuje razvoj jezika skozi čas, o čemer priča zbrano besedišče, prevzeto iz stičnih jezikov. Čeprav gojenje zdravilnih rastlin v Prekmurju ni splošno razširjeno, saj zeliščarji rastline nabirajo v naravi, pa sta na Goričkem za oglede urejena dva zeliščna vrtova, in sicer zeliščni vrt na kmetiji Korenika v Šalovcih in Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko in dolinsko podnarečje, zdravilne rastline.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 721; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (711,73 KB)

3.
4.
Prekmursko besedje za gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in kmečka opravila v Pleteršnikovem slovarju
Mihaela Koletnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je v obsegu, določenim z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v prekmurskem narečju poimenuje gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in kmečka opravila. V treh krajevnih govorih (cankovskem, večeslavskem in graškem), zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali sedeminštirideset različnih odgovorov na šestinpetdeset vprašanj. Dokumentiranost in semantiko obravnavane leksike smo preverili v Murkovem slovarju (1833), Pleteršnikovem slovarju (1894/95), Slovarju slovenskega knjižnega jezika in treh slovarjih, ki prinašajo prekmursko narečno besedje.
Ključne besede: slovenščina, kmečka materialna dediščina, kulturna dediščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 726; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA PRAZNIKI, OBIČAJI IN DRUŽINA V LESLOVŠKEM IN BEDNJANSKEM GOVORU
Maja Glaser Bedenik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje leskovškega in bednjanskega govora. Ob geografsko-zgodovinski predstavitvi območij, katerih govor je obravnavan, je predstavljeno teoretično izhodišče za analizo besed ter povzetek poglavij dela dr. Marka Zajca: Kjer se slovensko neha in hrvaško začne, s poudarkom na kajkavsko slovenski govorni meji. Osrednji del naloge zajema popis besedja pomenskih polj prazniki, običaji in družina v leskovškem in bednjanskem govoru ter opravljeno primerjavo in analizo na podlagi podobnosti oz. različnosti pomena in izvora besedja.
Ključne besede: »panonska narečna skupina«, »haloško narečje«, »leskovški govor«, »kajkavski dialekt«, »bednjanski govor«, »pomensko polje družina«, »pomensko polje običaji«, »pomensko polje prazniki« .
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 825; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (740,42 KB)

6.
VINOGRADNIŠKA TERMINOLOGIJA V ZAGORCIH
Brigita Bec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vingradniška terminologija v Zagorcih je najprej predstavljen razvoj vingradništva na Slovenskem ter v vinorodnem okolišu Slovenske gorice, geografsko in zgodovinsko sta orisana kraj Juršinci in vas Zagorci, poudarek je na razvoju trsničarstva in vinogradništva na tem območju, podrobneje sta predstavljena glasoslovni in oblikoslovni razvoj govora v Zagorcih, ki je dialektološko uvrščen v srednjeprleški govor. S pomočjo snemanja in zapisovanja je bilo zbrano vinogradniško besedje, ki se govori v Zagorcih. Besedje je bilo zbrano s pomočjo informatorja, trsničarja Janka Beca, ki se s trsničarstvom ukvarja že več desetletij, družinsko tradicijo je pred leti prevzel sin Roman Bec. Trsničarstvo ima v družini stare korenine, zato je še slišati stare izraze, kot so "cühta", "žehtar" in "pintar", ker pa je napredek vedno hitrejši in so stare lesene preše že pred desetletji zamenjale moderne hidravlične stiskalnice, lesene koše za grozdje so zamenjale plastične kadi, putarje so nadomestili traktorji, leseni sodi za vino so prava redkost in služijo bolj kot okras, narečna govorica vse bolj izginja. Zbrana besedila so tako zapisana v narečni transkripciji in s pomočjo strokovne literature natančno obdelana in analizirana. Na podlagi gradiva in analiz je nastal slovar, ki obsega 236 izročnic, ki so razvrščene po abecednem redu. Geslu, ki je zapisano v knjižnem ali poknjiženem jeziku, sledi zapis besede v fonetični obliki, nato razlaga pomena, primer iz narečnega pripovedovanja in izvor. Ugotovljeno je bilo, da je večina besed slovanskega izvora, Besede, ki so prevzete, so zaradi bližine nemške govorice in pogostih stikov z nemško govorečimi v največji meri prevzete iz nemščine, nekatere besede pa so tudi romanskega izvora, saj so z vinogradništvo na naših tleh prvi začeli že Rimljani in Kelti pred približno 2400 leti.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, vinogradniška terminologija
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 798; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (732,54 KB)

7.
VINOGRADNIŠKA TERMINOLOGIJA V KRAJIH SELO NA GORIČKEM IN SEBEBORCIH
Tjaša Varga, 2016, diplomsko delo

Opis: Moje diplomsko delo z naslovom Vinogradniška terminologija v krajih Selo na Goričkem in Sebeborcih je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega dela in slovarčka zbranega gradiva po vprašalnici za vinogradniško terminologijo. V teoretičnem delu sem predstavila zgodovino Prekmurja in pregled poimenovanja prekmurskega narečja obeh krajev in podala glasovni oris prekmurskega goričkega podnarečja. V slovarčku sem se na podlagi vprašalnice osredotočila na podobnosti in razlike obravnavanih govorov. Besedje sem zbrala s pomočjo dveh informatorjev. Oba govora spadata v goričko podnarečje. Zbrano gradivo sem po slušnem vtisu zapisala in analizirala s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, goričko podnarečje, vinogradniška terminologija.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 698; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA „KMETIJA“ V PRAGERSKEM, HOTINJSKEM IN DUPLEŠKEM GOVORU
Ines Vidonja, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom „Besedje iz pomenskega polja „kmetija“ v pragerskem, hotinjskem in dupleškem govoru“, je predstavljeno besedje, ki v srednještajerskem, vzhodnopohorskem in zahodnem slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v hiši, gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in orodja. Odgovore smo v obsegu, določenim z vprašalnico za SLA, zbrali v treh različnih krajevnih govorih, in sicer pragerskem (T1), hotinjskem (T2) in dupleškem (T3). V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti krajev. Nato sledi umestitev teh krajev v narečne skupine, narečja in govore ter predstavitev glasoslovnega orisa posameznega narečja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja po vprašalnici za SLA, ki jo je poslala mentorica doc. dr. Mihaela Koletnik. Zbrano besedje je zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Dodana je tudi pomenska razlaga po SSKJ, nato sledi razlaga izvora besede po SES.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina, zahodno slovenskogoriško narečje, srednještajersko narečje, vzhodnopohorsko narečje, kmečka, materialna in kulturna dediščina
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 707; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

9.
BESEDJE ZA HIŠO IN ORODJA V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Jasna Börc Hozjan, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Besedje za »hišo« in »orodja« v izbranih prekmurskih govorih je obravnavno besedje s pomenskega polja kmetija. Obravnavani so govori Gančanov, Gomilice in Velike Polane, ki so del prekmurskega narečja in dolinskega podnarečja. Narečno gradivo je zbrano na terenu po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, zapisano po slušnem vtisu ter pomensko in etimološko analizirano s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, Slovenski lingvistični atlas, pomensko polje »kmetija«, izvor besed.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 685; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

10.
ČEVLJARSKO IZRAZJE V TURNIŠKEM GOVORU
Janja Žalik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čevljarsko izrazje v turniškem govoru prinaša narečno poimenovanje za čevljarsko izrazje v turniškem govoru prekmurskega dolinskega podnarečja. V teoretičnem delu sem najprej predstavila zgodovinski in geografski oris domačega kraja, kraja Turnišče. Nato sem natančneje prikazala glasoslovni in oblikoslovni oris turniškega govora, ki spada v prekmursko narečje, natančneje v dolinsko ali južno podnarečje. Oris je ponazorjen s primeri. Na kratko sem predstavila tudi razvoj čevljarstva v Sloveniji in zgodovino ter razvoj čevljarske obrti v Turnišču, ki je središče čevljarstva v Prekmurju. V Turnišču se čevljarstvo ohranja preko dejavnosti čevljarskega muzeja in organizirane oblike združevanja čevljarjev ter njihovih simpatizerjev – čevljarskega ceha. Osrednji del diplomskega dela predstavlja abecedni slovar zbranega čevljarskega besedja s pomočjo informatorja g. Jožeta Zavca iz Renkovcev, zelo znanega čevljara iz domače občine; le-ta se trenutno s čevljarstvom ukvarja le toliko, da si zapolni svoj prosti čas. Rokodelske obrti počasi izumirajo in posledično izginja tudi poimenovanje za staro izrazje. Nadomeščajo ga nove, prevzete besede. Besedno gradivo je zapisano s transkriptivno pisavo, rezultat pa predstavljen v abecednem slovarju. Zbrano čevljarsko besedje v slovarju je razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Poknjiženi iztočnici sledita njena fonetično zapisana narečna ustreznica, v prvi in drugi slovarski obliki, in besednovrstna oznaka. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsaki besedi v slovarčku je dodan primer iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Zbrano narečno gradivo sem analizirala in dobljeni rezultati dokazujejo, da je izvorno besedje slovanskega izvora, prevzete besede pa so v največji meri nemške izposojenke. Obravnavano besedje pozna le najstarejša generacija govorcev, saj besede počasi izumirajo. Mlajša generacija pozna novejše besede, ki jih je prinesla industrializacija. Rezultati bodo lahko doprinos nadaljnjim raziskavam tega narečja in čevljarskega izrazja. Tako bodo tudi mlajše generacije poznale te stare izraze (ne bodo tako hitro izumrli).
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, turniški govor, čevljarsko izrazje
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 865; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici