Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Avtomobilska industrija ima v Evropi že od nekdaj pomembno vlogo, saj zaposluje veliko število ljudi in obenem ustvarja pomemben del prihodkov. V nalogi nas je zanimalo, kakšen je položaj evropskih proizvajalcev avtomobilov napram ameriškim in azijskim podjetjem. Izhajali smo iz dejstva, da se je v obdobju 2009–2019 položaj evropskih avtomobilskih podjetij poslabšal. Najprej smo se dotaknili teoretične podlage za določanje konkurenčnosti in konkurenčnih prednosti, nato pa smo preko podatkov, glede ustvarjenih prihodkov in prodaje ugotovili, da so bili evropski proizvajalci na koncu preučevanega obdobja v boljši poziciji kot pred desetimi leti. Naša preučevana podjetja so bila Volkswagen AG, Daimler AG ter Bayerische Motoren Werke (BMW) AG, ki so glede na prihodke najuspešnejša podjetja tako v evropskem kot v svetovnem merilu.
Ključne besede: avtomobilska industrija, analiza panoge, konkurenčnost, Porterjev model, konkurenčna prednost
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 1183; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Hitro spreminjajoči se trendi, potrebe kupcev, okoljske regulacije in razni drugi dejavniki v veliki meri vplivajo na poslovanje podjetja. Če želijo podjetja obstajati in dosegati dober konkurenčni položaj, morajo veliko svojih resursov, časa in znanja usmerjati v strateško planiranje, osnova katerega je zelo dobro poznavanje okolja, v katerem podjetje deluje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo v uvodnem delu na kratko opredelili problematiko raziskovanja. V nadaljevanju smo z obravnavo MER-ovega modela integralnega managementa pojasnili pomen in vlogo strateškega managementa v podjetju ter pojasnili pomen strateškega planiranja na ravni strateškega managementa. V nadaljevanju naloge smo z vidika več avtorjev predstavili pomen analize in delitev zunanjega okolja podjetja. Na osnovi obravnavane literature smo prav tako podrobneje predstavili več metod oziroma orodij za proučevanje zunanjega okolja podjetja. Za izvedbo analize zunanjega okolja v aplikativnem delu naloge smo izmed proučevanih in predstavljenih metod izbrali analizo PESTEL, Porterjev pristop k analizi panoge in metodo sinteze zunanjih dejavnikov. V aplikativnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na analizo širšega zunanjega okolja obravnavanega podjetja po metodi PESTEL. Prav tako smo na osnovi Porterjevega pristopa k analizi panoge izvedli analizo le-te ter v sklopu sinteze zunanjih dejavnikov predstavili najpomembnejše priložnosti in nevarnosti, ki se po našem mnenju pojavljajo v zunanjem okolju obravnavanega podjetja, kar je prav tako osrednji namen magistrskega dela. V zaključku naloge smo predstavili rezultate celovite izvedene analize ter naše predloge za nadaljnji razvoj in rast obravnavanega podjetja.
Ključne besede: Strateško planiranje, zunanje okolje podjetja, MER model integralnega managementa, analiza PESTEL, Porterjev pristop k analizi panoge, metoda sinteze zunanjih dejavnikov (EFAS).
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 1270; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Diplomski projekt obravnava analizo razvoja srednje velikega podjetja skozi različna obdobja poslovanja. Takšna podjetja imajo zaradi svoje majhnosti možnost izjemne prilagodljivosti in agilnosti, po drugi strani pa so lahko ob različnih šokih in spremembah tudi zelo ranljiva. Omenjene značilnosti so jasno vidne tudi v razvoju analiziranega podjetja. Poleg podjetja so za njegov razvoj pomembni tudi zunanji dejavniki, zato naloga zajema analizo širšega okolja, analizo panoge in analizo SWOT, ki podrobneje razkrije šibke in močne točke podjetja. Na koncu so predstavljeni še vizija, poslanstvo in strategija podjetja, ki so ključnega pomena za njegovo preživetje. Brez načrtovanja za prihodnost lahko podjetje hitro izgubi pravo smer in zaide v težave. Cilj diplomskega projekta je torej podroben vpogled v način delovanja, poslovanja in načrtovanja srednje velikega podjetja.
Ključne besede: srednje veliko podjetje, razvoj, analiza širšega okolja, analiza panoge, analiza SWOT.
Objavljeno v DKUM: 28.06.2019; Ogledov: 1551; Prenosov: 156
Celotno besedilo (509,90 KB)

Opis: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine. Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja. Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati. Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 3027; Prenosov: 384
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Kruta in krvava prva Svetovna vojna je zaznamovala svet na različnih področjih, terjala je ogromno življenj, trpelo je civilno prebivalstvo, gospodarska škoda je bila neprecenljiva. Človeku kot razumnemu bitju bi moralo kljub različni rasni, religijski in ozemeljski pripadnosti, pomeniti največ dobri medsebojni odnosi in zagotovitev zadovoljivega življenja za vse ljudi. Ker pa je človeško bitje kompleksno in toliko kolikor nas je, tolikšno je tudi število različno razmišljujočih bitij in ravno to je razlog, da so cilji različno zastavljeni. To pa v določenem obdobju lahko pripelje tudi do bizarnih situacij, kot je vojna. Kot vsaka vojna je tudi prva svetovna vojna iskala razlog za povod vojne, ki bi bil zadostno opravičljiv v očeh ljudstva. Zaslediti je, da so nastop vojne zakonodajno skrbno načrtovali že veliko časa pred začetkom oziroma pred povodom vojne, kar gre razbrati na podlagi zbranih predpisov v uradnem listu iz leta 1914, tako imenovanem Državnem zakoniku. Datumsko je razvidno, da so se izdajali različni za primer vojne, zapisani ukazi, odloki..., že v mesecih preden se je uradno napovedala vojna. Namen oziroma cilj diplomskega dela je bil, ugotoviti ali se pravo v času vojne razlikuje od prava v času miru. Skozi primerjavo ukazov, odlokov in drugih predpisov izdanih v Državnem zakoniku v letu 1914 in 1915 z aktualno zakonodajo sem prišla do različnih ugotovitev. Primerjava zakonodaje v času vojne in danes v času miru pripelje do točke, kjer ugotavljam, da se kljub tehnološkemu napredku, ki je sledil, zakonodaja na določenih področjih ni veliko spremenila kot bi pričakovala. Predpise, ki sem jih izbrala za primerjavo, sem razvrstila v pravne panoge. Vsa izbrana tematika je sledljiva na način, da najprej povzemam predpise iz Državnih zakonikov iz leta 1914 in 1915, zatem pa navajam aktualno zakonodajo, ki ureja enako področje. Za konec analiziram vse predpise po enaki tematiki in jih medsebojno primerjam, poiščem razlike ter podobnosti v ureditvi. Ugotovim, da so poznali podobno ureditev določenih institutov oziroma področij nasploh in hkrati podrobno ureditev, ki so jo narekovale ravno takratne izredne razmere. Temeljne pojme ter terminologijo iz časa prve svetovne vojne in aktualno zakonodajo sem navedla ter opisala s pomočjo Pravnega terminološkega slovarja. Navajam le pogoste terminske izraze, ki so v povezavi z besedilom področja, izbranega za primerjavo.
Ključne besede: prva svetovna vojna, državni zakonik, ukazi, zakonodaja v času prve svetovne vojne, aktualna zakonodaja, pravne panoge
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 1629; Prenosov: 160
Celotno besedilo (846,86 KB)