| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Finančne panike 17. in 19. stoletja - primerjalna analiza Velike Britanije, Nemčije, Francije in Nizozemske
Andrej Kovačič, 2018, magistrsko delo

Opis: Finančne panike in krize so se pojavljale že skozi zgodovino, vendar pa so se v 17. stoletju z vedno večjimi vplivi centralne banke te samo stopnjevale. Že tekom 18. in 19. stoletja so finančni mehurčki postajali vedno večji in kompleksnejši, saj so vlade s posegi v trg povzročile večja izkrivljanja, ki so vodila do neželenih posledic. Prav tako se je s pojavom prve finančne krize v Sveto rimskem cesarstvu začela doba finančnih mehurčkov, ki so sčasoma postajali vedno bolj intenzivni. Šele v 18. stoletju so se kot posledica čim večjih vplivov centralnih bank na gospodarstvo panike začele pojavljati ciklično in so s tem povzročile nasprotne iniciative pri ljudeh, te pa so vplivale na nastanek mehurčkov, ki so nato s pokom povzročili strašne posledice na gospodarstvu. Čeprav centralne banke niso bile edine, ki so prispevale k finančnim zlomom, so pa igrale kar pomembno vlogo. V 19. stoletju se je k polnjenju mehurčkov pridružila še vlada. Predvsem z različno zakonodajo, ki je imela neželene učinke in je pripomogla k resnosti finančnih težav analiziranih držav. Menimo pa, da bi lahko preprečili resnost in intenzivnost panik ter recesij tako, da bi omejili oziroma ukinili centralno banko, ki te mehurčke ustvarja. Že skozi zgodovino so centralne banke s svojo politiko enostavnega denarja (easy money) povzročile gospodarske ekspanzije, ki so nato privedle do buma in na koncu do finančnega zloma. Prav tako pa menimo, da se iz preteklih panik nismo nič naučili, saj ponavljamo iste napake. To je bilo najbolj opazno pri zadnji paniki leta 2008. Da bi zmanjšali intenzivnost panik, predlagamo, da se centralne banke in vlade več ne vmešavajo v gospodarstvo in v primeru recesij ne uporabljajo stimulacijskih programov, ampak pustijo gospodarstvo, da samo okreva. Zato tudi po zadnji recesiji pravega okrevanja ni bilo, ker sta tako banka kot vlada preprečili stečaj bank s slabim finančnim stanjem, kar je slabo vplivalo na okrevanje, ki ga še danes ni.
Ključne besede: magistrska dela, finančna panika, recesija, finančna kriza, borzni zlom, centralna banka
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 358; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (935,34 KB)

2.
OBRAVNAVA PACIENTKE S PANIČNO MOTNJO
Anja Simonič, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča: Panična motnja je oblika anksioznih motenj, ki se pojavlja v vseh starostih in pri obeh spolih, pogostejša pa je pri ženskah. Značilni so panični napadi, ki se pojavljajo en mesec ali več in preidejo v stalno obliko vedenja. Namen: V diplomskem delu je predstavljena panična motnja in najpogostejši znaki bolezni ter kakovost življenja pacientke, ki ima diagnosticirano to bolezen. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Izvedena je bila študija primera z zbiranjem podatkov o pacientki iz medicinske dokumentacije in intervjujem, ki je vseboval 23 vprašanj odprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so za panično motnjo značilni številni kognitivni in somatski simptomi, pri pacientki se je najpogosteje pojavljal nepojasnjen strah, oteženo dihanje, pospešen pulz ter občutek izgube kontrole nad seboj. Zdravljenje poteka z antidepresivi in psihoterapijo. Obe vrsti zdravljenja sta se pri pacientki izkazali kot učinkoviti. Sklep: Panična motnja zniža kakovost življenja pacientov in ohromi njihovo socialno življenje, saj živijo v neprestanem strahu pred ponovnim paničnim napadom in se posledično začnejo izogibati vsem situacijam, kjer bi napad lahko doživeli. Z ustreznim zdravljenjem se lahko funkcioniranje pacientov pomembno izboljša ali vrne na nivo, kot pred boleznijo.
Ključne besede: panična motnja, panika, anksioznost, tesnoba, pacient, medicinska sestra
Objavljeno: 23.12.2015; Ogledov: 1189; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (646,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici