| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Duševno zdravje starejših v času pandemije bolezni covid-19 : magistrsko delo
Katja Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so raziskane spremembe v duševnem zdravju starejših v času pandemije bolezni covid-19. Opredeljeni so pojmi pandemija bolezni covid-19, duševno zdravje, duševno zdravje starejših, depresivnost in depresija (pri starejših), anksioznost in anksiozne motnje (pri starejših) ter socialna kriza in ekstremni dogodek. S pomočjo deskriptivne metode dela, natančneje kvantitativne analize virov in literature, je bil opravljen pregled že obstoječih virov in literature z osredotočenjem na raziskave, ki so preučevale spremembe v duševnem zdravju starejših med pandemijo. Duševno zdravje starejših se je v času pandemije covida-19 v splošnem poslabšalo. V empiričnem delu magistrskega dela je bila s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode dela, natančneje sekundarne analize podatkov, opravljena analiza podatkov, zbranih v mednarodni, longitudinalni in reprezentativni Raziskavi o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, na temo duševnega zdravja starejših med pandemijo, leta 2020. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili, da se je duševno zdravje starejših (tj. anksioznost, depresivnost, težave s spanjem, osamljenost) med pandemijo poslabšalo v primerjavi s predkoronskim obdobjem, hkrati pa se je slabše duševno zdravje povezovalo z manjšim številom osebnih socialnih stikov, ki so jih starejši imeli s svojimi otroki, drugimi sorodniki, prijatelji, sodelavci in sosedi.
Ključne besede: covid-19, duševno zdravje, pandemija, starejši
Objavljeno v DKUM: 15.06.2022; Ogledov: 61; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (859,95 KB)

2.
Doživljanje pandemije koronavirusa in šolanja na domu pri otrocih s posebnimi potrebami
Ana Lapornik Rešek, 2022, magistrsko delo

Opis: Pandemija novega koronavirusa je bila ena izmed velikih sprememb v našem življenju, še posebej v življenju otrok. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako so otroci s posebnimi potrebami doživljali pandemijo koronavirusa in kako so se počutili v času šolanja na domu ter če se pri tem pojavljajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost in skupino posebnih potreb. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili med otroke s posebnimi potrebami, stare od 9 do 15 let. Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri otrocih v času šolanja na domu pojavljala tako negativna kot pozitivna čustva. Spodbudno je to, da otroci v tem času niso doživljali strahu in so dobili dovolj informacij o tem, kaj se dogaja in zakaj smo doma. Ena izmed pozitivnih ugotovitev naše raziskave je, da so otroci v veliki meri upoštevali ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. V povprečju je otrokom ljubši pouk v šoli kot šolanje na domu, saj so v največji meri pogrešali sošolce, kljub temu pa se v času šolanja na domu skoraj polovica vseh vprašanih ni nikoli počutila osamljeno. Nadalje smo ugotovili, da tako glede na spol, starost kot tudi skupino posebnih potreb obstajajo statistično pomembne razlike v določenih elementih doživljanja pandemije in šolanja na domu.
Ključne besede: pandemija, koronavirus, otroci s posebnimi potrebami, šolanje na domu
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 165; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
Tržna analiza cestnega transporta v času pandemije covid-19
Ana Fijavž, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Pandemija koronavirusa je v letu 2020 močno vplivala na gospodarstvo in čeprav so nekatera podjetja v tem obdobju iskala možnosti za preživetje na trgu, so druge obrti poslovale v obsegu, kot še nikoli prej. Zaradi hudega vpliva virusa ter posledičnih omejitev in predpisov je bila močno prizadeta tudi transportna industrija, ki je bila ključnega pomena za oskrbo države z osnovnimi izdelki, zdravili in vsemi medicinskimi pripomočki. Zapiranje proizvodnih obratov, odločbe o karanteni in pomanjkanje dela pa so ovirali tudi poslovanje cestnih tovornih prevoznikov. V diplomskem delu smo pripravili tržno analizo cestnega transporta v času pandemije COVID-19 ter obravnavali negativne vplive, s katerimi so se morali soočati tudi prevozniki. Analizirali smo ukrepe in omejitve držav, potrebno dokumentacijo za prestop občinskih ter državnih mej, vpliv konkurence, indeks cen in ponudbo ter povpraševanje po tovornih storitvah in jih primerjali s stanjem še pred pojavom koronavirusa v letu 2019.
Ključne besede: Transport, cestni tovorni transport, pandemija, COVID-19, analiza
Objavljeno v DKUM: 03.03.2022; Ogledov: 210; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
Pomen timskega dela v času COVID-19 epidemije
Jožica Trstenjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: V času epidemije COVID-19 so posebno pripravljenost morali izkazati socialno varstveni zavodi. Zaradi pojava nove nalezljive bolezni so bile spremembe organizacije dela in stiske zaposlenih v ustanovah, kjer delajo z ranljivo populacijo oseb z motnjami v duševnem razvoju, zelo velike. V teh ustanovah je bila v tem obdobju izrednega pomena uspešnost spoprijemanja z vsemi novostmi odvisna od dobre organiziranosti in timskega sodelovanja vodilnih zaposlenih, in vodstva z zaposlenimi. Metode: V empiričnem delu raziskave smo uporabili metodo anketiranja. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo metod opisne in sklepne statistike, statistično smo jih obdelali s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS ter rezultate prikazali s pomočjo tabel in grafov. Preizkus statistične značilnosti razlik med skupinama vodij in ostalih zaposlenih v njihovi oceni timskega dela (RV1) smo opravili s pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa. Z χ2 preizkusom hipoteze enake verjetnosti smo preverjali, ali med odgovori anketirancev na vprašanje o pomembnosti prispevka posameznega dejavnika h učinkovitemu timskemu delu zaposlenih (RV2) kateri prevladuje. Odgovore anketirancev na vprašanja odprtega tipa smo analizirali s kvalitativno analizo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je bilo za zaposlene v času epidemije timsko delo izrednega pomena. Izpostavili so ključne dejavnike za uspešno timsko delo. Izkazalo se je tudi, da se vodje in ostali zaposleni razlikujejo v oceni timskega dela v ustanovi. Diskusija in zaključek: Zavedanje vodij in zaposlenih o pomenu timskega dela na vseh področjih je ključno za uspešno delovanje, sodelovanje in premagovanje stisk ob pojavu koronavirusne bolezni.
Ključne besede: pandemija, medsebojni odnosi, koronavirusna bolezen, socialno varstvena ustanova
Objavljeno v DKUM: 07.02.2022; Ogledov: 238; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

5.
COVID-19 in vpliv na kriminaliteto - ugotovitve študij v odnosu do policijskega dela : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Špela Meglič, 2021, diplomsko delo

Opis: Med pandemijo, ki nam je krojila usodo pretekli dve leti, so bili organi pregona odgovorni za sodelovanje z vladnimi in javnimi agencijami z namenom služenja lokalni skupnosti, vzdrževanju javnega reda in miru ter prizadevanju zaustavitve širjenja virusa. Takoj za zdravstvenimi delavci so delovale policijske sile, ki so se znašle v nepredvidljivi in nepredstavljivi situaciji. Pojavila se je nova in neznana oblika grožnje, ki nas je ogrozila v takšni meri, da je bila Svetovna zdravstvena organizacija v januarju 2020, primorana razglasiti pandemijo po vsem svetu. Policijske sile so se morale vključiti tudi v nove vloge pri urejanju družbenega vedenja. Pandemija SARS-CoV-2 je ustvarila vrsto edinstvenih izzivov za policijske uprave po vsem svetu. Tako so bili vsi primorani prilagoditi novonastali situaciji in povečani delovni obremenitvi ter posledično spremeniti svoj odnos do dela. Policisti so bili vsakodnevno izpostavljeni različnim izzivom, pri katerih je bilo zdravje še kako pomembno. Obenem so se povečali dodatni pritiski, saj so morali organi pregona spremeniti in uvesti nove postopke, s katerimi se je zagotovil minimalni stik s prebivalci. V diplomski nalogi smo skozi delo želeli raziskati, kako se je tekom pandemije spreminjalo policijsko delo oz. kakšne dodatne naloge so dobili policisti po vsem svetu, problematično delo policistov pa smo raziskovali predvsem v Sloveniji. Obenem smo se osredotočili tudi na varnost in zaščito policistov pri delu, ter kako so institucije poskrbele za varnost svojih uslužbencev, saj je ravno varnost zelo pomembna dobrina, katero moramo varovati. Ocenili smo, da so policisti po vsem svetu kljub novim koronavirusom svoje delo opravili učinkovito, strokovno in uspešno.
Ključne besede: policija, policijsko delo, covid-19, pandemija, kriminaliteta, vpliv na kriminaliteto, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.01.2022; Ogledov: 284; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (984,09 KB)

6.
Posledice Covid-19 na delo in gostoljubnost hotelskega osebja v Termah Čatež, d. d. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Kaja Budič, 2021, diplomsko delo

Opis: Ustavitev javnega življenja zaradi pandemije Covid-19 je močno prizadela celoten turistični sektor, še posebej sektor hotelirstva. V novo nastali situaciji je moralo osebje, ki dela v neposrednem stiku z gosti, prednostno poskrbeti za lastno varnost, za varnost gostov ter obenem ohranjati gostoljubnost do njih. Zaščitni ukrepi so postavili gostinsko osebje pred pomemben izziv: kako ob upoštevanju fizične razdalje, nošenju obraznih mask in drugih zaščitnih ukrepih izkazovati gostoljubja do gostov, ki predstavlja ključni dejavnik za zagotavljanje zadovoljstvo gostov. V empiričnem delu naloge smo raziskovali, kako so varnostni in zaščitni ukrepi v času pandemije Covid-19 spremenili delo in izražanje gostoljubnosti osebja do hotelskih gostov v izbranih hotelih Term Čatež, d. d. Rezultati raziskave so pokazali, da so varnostni in higienski ukrepi za preprečevanje širjenje okužbe otežili delo osebja, ki vstopa v neposreden stik z gosti in spremenili način izražanja gostoljubnosti do njih. Razkuževanje in zaščitna sredstva za zajezitev okužbe so povzročili določene neprijetne situacije, ki zahtevajo od hotelskega osebja kot tudi od gostov povečano potrpežljivost. Zaradi povečanih konfliktov in preobremenjenosti hotelskega osebja se je pritisk na gostoljubnost je v času pandemije znatno povečal, vendar se kljub neprijaznim delovnim pogojem osebje v hotelih Term Čatež, d. d. prizadeva ohranjati vrednoto gostoljubja in jo izražati hotelskim gostom.
Ključne besede: hotelirstvo, hotelsko osebje, gostoljubnost, pandemija Covid-19, varnostni in higienski ukrepi
Objavljeno v DKUM: 27.12.2021; Ogledov: 284; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
Vpliv pandemije na obratovanje žičniških naprav na manjših smučiščih : diplomsko delo
Benjamin Čebular, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zgodovina žičniških naprav v Sloveniji. Opisana je delitev žičniških naprav, prav tako pa tudi njihovo vzdrževanje in kontrola le-teh. Podrobneje smo analizirali podatke o številu ter lokaciji žičniških naprav v Sloveniji. Ker se naloga navezuje na pandemijo ter manjša smučišča, smo obiskali manjše smučišče Janina, ga predstavili ter s predsednikom Smučarskega kluba Rogaška opravili intervju o njihovem razmišljanju glede situacije s pandemijo. Predstavljeni so podatki, pridobljeni z Ministrstva za infrastrukturo, o obratovanju žičniških naprav pri nas v času pandemije. Opisani so tudi podatki v času pred pandemijo o obratovanju naprav, ti pa so primerjani s podatki med epidemijo. Predstavljeni so tudi podatki o prepeljanih potnikih v zadnjem desetletju
Ključne besede: obratovanje smučišč, žičniške naprave, pandemija
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

8.
Vpliv covida-19 na svetovno turistično gospodarstvo
Arlinda Mavraj, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu se osredotočimo na vpliv Covida–19 na svetovno turistično gospodarstvo, predstavljamo trenutno stanje in vpliv sprejetih ukrepov za zajezitev pandemije na območju Slovenije, Velike Britanije in Kanade. V prvem delu diplomskega projekta predstavimo krize prejšnjih let, ki so svetovnemu gospodarstvu povzročile veliko škodo. Na podlagi primerov prejšnjih kriz ugotovimo, da lahko okrevanje gopodarstva po svetovni krizi traja dolga leta. Analiziramo tudi izbrane primere svetovne pandemije prejšnih let in predstavimo statistične podatke, ki so te krize povzročile večini držav po svetu. Na kratko predstavimo, kakšen vpliv ima finančna kriza za podjetja v turizmu in tudi, katere so priložnosti, ki jih lahko podjetja izkoristijo za svoj razvoj v takšnih časih, čeprav gre za težke finančne razmere v državi. V nadaljevanju diplomske naloge predstavimo Covid-19, razširitev bolezni in splošen vpliv razglašene pandemije na prebivalstvo. Na kratko predstavimo sprejete ukrepe za zajezitev bolezni v Sloveniji in po svetu. V tem delu opišemo vpliv pandemije na turizem in ekonomijo izbranih držav. Najprej proučimo vpliv Covida–19 na javni potniški promet, letalski promet in vpliv na gostinski ter hotelski sektor. V nadaljevanju predstavimo sprejete ukrepe za zajezitev pandemije v Sloveniji, Veliki Britaniji in Kanadi ter ugotovimo vpliv teh ukrepov na turizem in gospodarstvo teh držav. Preučimo tudi davčni vidik sprejetih ukrepov. V diplomskem projektu predstavljamo pomoč držav v času pandemije za preživetje in razvoj podjetji.
Ključne besede: Turizem, covid–19, gospodarstvo, pandemija.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 528; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (755,50 KB)

9.
Kompetence zaposlenih za delo na daljavo v času pandemije
Martina Pavšič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi raziskujemo uvajanje dela na daljavo v času pandemije covida-19 v večji slovenski banki. Raziskujemo zakonsko ureditev dela na daljavo in kritične infrastrukture, ki določa ravnanje v primeru pandemije. Opredeljujemo težave, s katerimi se sooča delodajalec pri izvajanju dela v poslovnih prostorih in dela na daljavo. Z anketo raziskujemo zadovoljstvo delavcev, ki se soočajo z novo obliko dela. Zanima nas tudi zagotavljanje opreme za zaposlene na daljavo. Ugotavljamo, da je delodajalec hitro in celovito ukrepal, da so delavci zadovoljni in da so se oblikovali novi načini dela, ki bodo ostali v veljavi tudi v času po koncu pandemije.
Ključne besede: pandemija, delo od doma, delo na daljavo, covid-19
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 217; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (363,69 KB)

10.
Usklajevanje dela in družine v času pandemije covid-19 v sloveniji
Sara Jerant, 2021, magistrsko delo

Opis: Vladne odredbe in socialno distanciranje v času pandemije COVID 19 so prebivalcem Slovenije povzročile veliko težav na področju usklajevanja dela od doma in družinskega življenja. Tako država, kot tudi delodajalci in zaposleni so se srečevali s številnimi izzivi in problematikami, za vzpostavljanje novega delovnega okolja in kadrovskih procesov, ki pa so posledično vplivali na usklajevanje dela in družine. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretičen in empiričen del. V teoretičnem delu smo želeli predstaviti področje z analiziranjem obstoječe literature domačih in tujih avtorjev ter prikazati predhodno opravljene raziskave preučevanega področja. V empiričnem delu smo na osnovi pregleda literature in raziskav sestavili vprašalnik ter izvedli raziskavo med delom prebivalstva Slovenije. Cilj raziskave je bil prikazati vzroke zakaj je do problematike usklajevanja dela in družine v času pandemije COVID 19 prišlo ter tako približati širši javnosti dejansko sliko kjer je vzrok in tako spodbuditi ljudi ter delodajalce k iskanju in vpeljevanju rešitev. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 157 prebivalcev Slovenije, v raziskavo so bili vključeni vsi, tudi tisti, ki v času pandemije COVID 19 niso opravljali dela od doma. Za analizo rezultatov smo uporabili primerne statistične metode na podlagi katerih smo ugotovili zanimive izsledke, ki bi lahko pomagali pri iskanju rešitev na področju uspešnega usklajevanja dela in družine. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranci večje težave v času pandemije COVID 19 na področju usklajevanja dela in družine kot prej. Največ težav so imeli tisti, ki so delo opravljali od doma, najmanj pa tisti, ki so delo opravljali pri delodajalcu. Na usklajevanje dela in družine so vplivali tudi otroci saj so imeli največ težav tisti, ki so imeli otroke v primerjavi s tistimi, ki otrok niso imeli. Prav tako je na področje vplivala starost otrok saj so imeli največ težav tisti, ki so imeli otroke v 1. triadi osnovne šole. Več težav na področju usklajevanja dela in družine so imele ženske v primerjavi z moškimi kljub temu, da smo zasledili povečanje enakopravnosti med partnerjema v času pandemije COVID 19. Anketiranci so poročali, da so imeli dovoljšno podporo s strani delodajalca pri usklajevanju dela in družine kar pomeni, da so imeli največ težav zaradi nezadostne samodiscipline pri načrtovanju in organizaciji časa ter postavljanju meja med obema sferama. Končni rezultati so nam prikazali pomembno problematiko in sicer potrebo po nadaljnjem izboljševanju komunikacije v partnerskih odnosih, spodbujanje enakopravnosti med spoloma pri opravljanju gospodinjskih in starševskih opravil, potrebo po dodatnih izobraževanjih in večji fleksibilnosti urnikov ter dela s strani delodajalcev in potrebo po večji razpoložljivosti varstva otrok s strani države tudi v izrednih situacijah kot je bila globalna pandemija COVID 19. Izsledki so pomembne informativne narave tako za posameznike kot tudi za delodajalce in državo, ki že opravljata dobro prakso pa vendarle lahko vpeljeta nove metode in ukrepe za olajšanje težav posameznikov pri usklajevanju dela in družine.
Ključne besede: usklajevanje, delo, družina, pandemija, COVID 19
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 386; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici