1. Pomen komunikacije v stresnih situacijah med pandemijo COVID-19Urša Pance, 2025, magistrsko delo Opis: UVOD: Pandemija je predstavljala velik izziv tako za zdravstvene delavce kot za širšo javnost, saj so bile komunikacijske ovire zaradi zaščitnih ukrepov, socialne distance in hitrega širjenja dezinformacij zelo izrazite. Magistrsko delo raziskuje pomen komunikacije v stresnih situacijah pandemije COVID-19, s posebnim poudarkom na zdravstvenem sektorju. Namen dela je analizirati, kako učinkovita komunikacija vpliva na obvladovanje stresa v kriznih razmerah in kako lahko izboljšane komunikacijske strategije prispevajo k boljšemu soočanju s podobnimi izzivi v prihodnosti.
METODE: V teoretičnem delu magistrskega dela so podrobno opisani vloga komunikacije, ovire, ki so se pojavile med pandemijo, in vpliv stresa na komunikacijske procese. Prav tako je predstavljena vloga kriznega managementa in vodstvenih pristopov v zdravstvenih ustanovah, ki so v kriznih situacijah ključni za zagotavljanje stabilnega delovanja sistema. Empirični del magistrskega dela temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni z anketno metodo. Raziskava je vključevala pripravo strukturiranega vprašalnika, ki je razdeljen na več sklopov in zajemal ključna področja, kot so dojemanje komunikacije v kriznih situacijah, stopnja stresa in učinkovitost komunikacijskih strategij med pandemijo COVID-19. Vprašalnik je bil naključno razposlan med zdravstvene delavce po metodi snežne kepe. Na ta način je bil zajet reprezentativen vzorec
236 anketirancev, kar je omogočilo statistično obdelavo podatkov z opisno statistiko in preverjanjem hipotez.
REZULTATI: Izvedena raziskava je s pomočjo štirih hipotez celovito osvetlila pomen komunikacije v času stresne situacije pandemije COVID-19 v zdravstvenem okolju. Ugotovljeno je bilo, da ima komunikacija ključno vlogo pri obvladovanju stresa, saj deluje kot zaščitni dejavnik, ki zmanjšuje občutke nemoči in prispeva k učinkovitejšemu reševanju težav. Medtem so zaposleni kljub epidemiološkim omejitvam še vedno najpogosteje posegali po osebnem pogovoru, kar poudarja pomen neposredne človeške interakcije v kriznih razmerah. Potrjeno je bilo, da se stres med zaposlenimi najpogosteje izraža skozi fizične simptome, kot sta glavobol in utrujenost, kar še dodatno potrjuje potrebo po zgodnjem prepoznavanju stiske in zagotavljanju podpore. Zadnja hipoteza pa je pokazala, da se način in pomen komunikacije razlikujeta glede na delovno področje v zdravstvu – denimo, da zaposleni na intenzivnih, internističnih in pediatričnih oddelkih komunikaciji pripisujejo večjo vlogo zaradi narave svojega dela.
DISKUSIJA IN ZAKLJUČEK: Na podlagi rezultatov so bili v zaključku podani predlogi za izboljšanje komunikacijskih strategij v zdravstvenih sistemih v kriznih razmerah. Ključni poudarki vključujejo pomen jasnih in enotnih informacij, boljšo koordinacijo med vodstvom in zaposlenimi ter krepitev kompetenc zdravstvenih delavcev na področju kriznega komuniciranja.
Ključne besede: Komunikacija, stres, pandemija COVID-19, krizno upravljanje, zdravstveni delavci.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (1,87 MB) |
2. Vpliv Covid-19 na poslovanje Pomurskih mlekarn d. d.Nika Hari, 2025, diplomsko delo Opis: Leta 2019 se je na Kitajskem prvič pojavil virus, imenovan Covid-19. V letu 2020 je virus praktično zajel celoten svet in s tem posledično tudi našo državo Slovenijo. Teden kasneje po izbruhu prvega virusa v Sloveniji, se je država odločila za razglasitev epidemije. Epidemija je prizadela vsakega posameznika, kot tudi razne panoge podjetij. Podjetja so bila primorana poiskati druge načine nemotenega delovanja. Pomembno za podjetja je bilo, da so ohranila odnose s strankami z veliko mero optimizma in možnostjo delovanja v času zaprtja. Hkrati je bila pomembna tudi motivacija zaposlenih, za boljše razpoloženje in počutje na delovnem mestu. Covid-19 je v letu 2020 za sabo pustil številne negativne ter tudi pozitivne posledice na poslovanje in gospodarstvo. Pojavile pa so se tudi nove priložnosti ter nevarnosti. V diplomskem delu sem se osredotočila na podjetje Pomurske mlekarne d.d, ki spadajo v kmetijsko-živilsko predelovalno industrijo, natančneje mlečno-predelovalni sektor. V diplomskem delu sem se osredotočila na leta 2020, 2021, 2022 in 2023. V Pomurskih mlekarnah je Covid-19 imel pozitivne kot tudi negativne posledice. Ena izmed največjih pozitivnih sprememb je bilo povečano povpraševanja domačega prebivalstva in s tem izrazito povečanje prodaje v času Covid-19. Ključna negativna posledica za Pomurske mlekarne pa je bila bolniška odsotnost zaposlenih, kjer je bilo podjetje primorano usklajevati proizvodnjo z zdravimi zaposlenimi, kot tudi z nabavo surovine ter embalaže. Na podlagi proučitve poslovanja letnega poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov) ter opravljenimi intervjuji z vodilnimi zaposlenimi je epidemija Covid-19 imela večje pozitivne, kot negativne posledice. V času epidemije Covid-19 so Pomurske mlekarne povečale rentabilnost poslovanja, hkrati pa je le ta vplivala tudi na povečanje prihodkov na domačem trgu.
Ključne besede: COVID-19, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, pandemija, Pomurske mlekarne d. d.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,79 MB) |
3. Vpliv dela od doma v času pandemije COVID-19 na usklajevanje delovnega in družinskega življenjaEma Žerovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je prinesla številne spremembe delovnega procesa, med drugim tudi obsežno uvedbo dela od doma. Usklajevanje delovnega in družinskega življenja v takih izrednih razmerah postane izziv, saj pogosto pride do brisanja meje med delom in družino.
Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo izvedli analizo in sintezo obstoječe literature, kjer smo obravnavali dejavnike na ravni posameznika, organizacije in države, ter vpliv dela od doma, še posebej v kontekstu pandemije COVID-19. Osredotočali smo se predvsem na prednosti in slabosti dela od doma in vpliv pandemije na usklajevanje dela in družine. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, da bi pridobili vpogled v dejavnike, ki vplivajo na usklajevanje dela in družinskega življenja pri delu od doma, ter skušali razumeti, kako so se zaposleni spopadali s tem izzivom v času pandemije. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 176 zaposlenih, vključeni so bili tisti, ki so delali od doma, in tudi tisti, ki niso.
V raziskavi smo ugotovili, da so tisti, ki so delali od doma, imeli manj težav z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, kar je bila predvsem posledica bolj uravnoteženega službenega in zasebnega življenja, kot tisti, ki od doma niso delali, kar lahko prepoznamo kot glavno prednost dela od doma. Ugotovili smo, da spol in partnerjeva podpora nista bila pomembna dejavnika, ki bi vplivala na usklajevanje dela in družine pri delu od doma med pandemijo COVID-19. Na usklajevanje dela in družine je negativno vplivalo število mladoletnih otrok, medtem ko sama prisotnost otrok ni imela pomembne vloge. Raziskava prav tako kaže, da so organizacije med delom od doma zaposlenim nudile podporo pri usklajevanju dela in družine.
Praktične implikacije so pomembne za posameznika in organizacijo. Priporočamo, da si zaposleni, predvsem tisti z majhnimi otroki, postavijo jasno razmejitev med časom, ki ga namenjajo delovnim obveznostim, in časom, ki ga posvetijo družini, ter si uredijo ločen delovni prostor. Oblikujejo naj urnik, ki natančno opredeljuje čas za delo in čas za družino. Organizacijam pa svetujemo, da zagotovijo fleksibilne delovne pogoje, saj to olajša usklajevanje dela in družine. Prav tako je pomembno, da organizacije zaposlenim nudijo podporo z oblikovanjem družini prijazne politike.
Ključne besede: usklajevanje dela in družine, pandemija COVID-19, delo od doma
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,04 MB) |
4. Finančna in gospodarska negotovost v Združenih državah Amerike med krizo covida-19Elma Jahić, 2025, diplomsko delo Opis: Negotovost predstavlja situacijo, ko subjekti ne morejo napovedati prihodnjih dogodkov ali oceniti njihove verjetnosti. Pandemija covida-19 je prinesla globalno finančno negotovost, ki je bila zaznamovana z visoko volatilnostjo na finančnih trgih in dramatičnimi spremembami v gospodarskih obetih. Finančni in gospodarski sektorji so pod vplivom krize covida-19 dosegli izstopajoče spremembe. Volatilnostni indeksi, kot je VIX, so se zvišali na rekordne ravni, kar je povzročilo povečano nezaupanje in strah med vlagatelji. Razglasitev pandemije je povzročila velike pretrese na finančnem trgu v ZDA, kar je najbolj očitno izraženo v znatnem padcu indeksa S&P 500 med februarjem in aprilom 2020. Stopnje brezposelnosti so aprila 2020 dosegle rekordne ravni, zlasti v gostinstvu. Gospodarska kriza in povečanje brezposelnosti sta postali prevladujoči temi po vsem svetu od začetka pandemije. V naši analizi smo podali pregled o brezposelnosti glede na panogo, starost, spol, stopnjo izobrazbe in raso. Povečanje cen trajnih dobrin in težave v dobavni verigi so prispevale k visokim inflacijskim stopnjam do sredine leta 2022. V okviru naše analize smo preučevali tudi fiskalno in monetarno negotovost med pandemijo covida-19, vključno s ključnimi ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom blažitve gospodarskih vplivov.
Ključne besede: finančna negotovost, gospodarska negotovost, indeks volatilnosti, indeks gospodarskopolitične negotovosti, pandemija, covid-19.
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. |
6. Vpliv kriznih dogodkov na šolstvoAna Hlastan, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko vpliva kriznih dogodkov na šolstvo. Na podlagi strokovne in znanstvene literature smo najprej opredelili zgodovinski pregled šolstva, množične medije in njihov vpliv na šolstvo ter metode učenja. V nadaljevanju smo preučili definicije krize, vrste kriz ter koncept kriznega upravljanja in pomembnost obvladovanja kriznih dogodkov. Teoretični del smo zaključili s povezavo kriznih dogodkov in šolstva. Raziskali smo, kako kriza vpliva na učence, njihovo izobraževanje in celotni izobraževalni sistem. Nato smo bolj podrobno preučili, kako neenakopraven dostop do izobraževalnih virov in tehnologije vpliva na učence, kako so se skozi pandemijo razvila drugačna ocenjevanja in vrednotenja znanja učencev in kako se je duševno zdravje profesorjev kot tudi učencev spreminjalo skozi krizne dogodke, kot je covid-19.
V empiričnem delu smo preko portala 1ka pridobili mnenje anketiranih o ignoranci možnih kriznih dogodkov na šolstvo, prenosu znanja med univerzitetnimi učitelji in študenti v času krize in kratkoročnih in dolgoročnih posledicah kriznih dogodkov v šolstvu. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnosti izbruha nalezljivih bolezni in da menijo, da šolstvo ni dovolj pripravljeno na izredne dogodke, kot je covid-19. To kaže na nujnost vzpostavitve preventivnega in celostnega reševanja možnosti pojava izrednih razmer, kot so izbruhi nalezljivih bolezni. Ugotovitve so tudi pokazale, da je pandemija močno vplivala na kakovost in prenos znanja in da anketirani niso prejeli dovolj pomoči in podpore s strani vodilnih, kar je pomembno za pravilno postopanje v primeru izbruha nalezljive bolezni, kot je covid-19. Krizni dogodki, ki se pojavijo hitro in nepričakovano, imajo veliko kratkoročnih kot dolgoročnih posledic v šolstvu, saj smo v raziskavi ugotovili, da je pandemija na splošno negativno vplivala na počutje anketiranih. Prinesla pa je tudi nekatere spremembe, ki bi jih anketirani radi obdržali.
Raziskava potrjuje, da krizni dogodki lahko predstavljajo velik izziv za šolstvo, vendar prinašajo tudi možnosti za napredek in preobrazbo izobraževalnega sistema, saj bi z uvedbo sistematičnih ukrepov in celovitega programa, ki bi vključeval univerzalni postopkovnik upravljanja in obvladovanja kriznih razmer ali dogodkov, omogočili hitrejšo in učinkovitejšo zajezitev izrednih kriznih dogodkov, kot je covid-19.
Ključne besede: šolstvo, pandemija, krizni dogodki, covid-19, krizno upravljanje.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (3,27 MB) |
7. Vpliv pandemije COVID-19 na digitalizacijo poslovanja v malih in srednje velikih podjetjihLuka Jerman, 2024, diplomsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je postavila malim in srednje velikim podjetjem obilo izzivov. Mala in srednje velika podjetja so bila zaradi omejitev gibanja prisiljena spremeniti svoj način poslovanja. V raziskovalni nalogi smo primerjali deleže uporabe digitalnih tehnologij v malih in srednje velikih slovenskih in podjetij v EU-27. V času pandemije so podjetja pospešeno izvajala digitalno transformacijo, kjer so uporabljala razne tehnologije, kot so internet stvari (IoT), brezžična omrežja nove generacije, računalništvo v oblaku, analitiko velepodatkov (ang. »Big Data«), umetno inteligenco (ang. »AI«), veriženje blokov (ang. »Blockchain«) in računalniško moč. Z napredkom tehnologije je postala pomembna kibernetska varnost, saj podjetja postajajo bolj odvisna od digitalnih tehnologij. V malih in srednje velikih podjetjih se je čez čas spreminjal delež zaposlenih z internetnim dostopom. Med pandemijo so največji delež imela srednje velika slovenska podjetja, najmanjši delež pa srednje velika podjetja v EU-27. Mala slovenska podjetja so ob začetku pandemije COVIDA-19 najslabše implementirala informacijsko-komunikacijske tehnologije. Srednje velika podjetja EU-27 so se boljše prilagodila kot mala podjetja EU-27. Slovenski MSP so se slabše prilagodili kot EU-27 MSP. Delež implementacije IKT tehnologij se je v Sloveniji in EU-27 razlikoval glede na velikost podjetja. Pandemija COVIDA-19 je povzročila rast IKT incidentov. Največje povečanje zasledimo v malih slovenskih podjetjih, kjer je raba IKT najnižja. Podjetja so v času omejitve gibanja začela pospešeno uporabljati spletno prodajo, ki je v času pandemije COVIDA-19 omogočila obstoj veliko podjetij. Največji delež spletne prodaje med pandemijo COVIDA-19 so imela srednje velika slovenska podjetja, vendar je delež po koncu pandemije COVIDA-19 začel upadati. Pandemija COVIDA-19 je pospešila delo od doma. Veliko podjetij je v času pandemije COVIDA-19 kot odziv na prepoved gibanja začelo uporabljati delo od doma, katerega delež je v začetku pandemije narasel. Delež je po koncu pandemije upadel.
Ključne besede: pandemija COVID-19, mala in srednje velika podjetja, digitalizacija, EU-27, poslovanje.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,34 MB) |
8. Analiza zadovoljstva zaposlenih v podjetju 3fs Nordic SI d. o. o.Eva Bajželj, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu v podjetju 3fs Nordic SI d.o.o. (v nadaljevanju 3fs). Namen dela je preučiti stopnjo zadovoljstva zaposlenih v obdobju petih let, od leta 2018 do 2022, ter identificirati glavne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo in posledično na uspešnost podjetja.
V teoretičnem delu se osredotočamo na obravnavanje različnih pojmov, ki se nanašajo na tematiko, kot je (ne)zadovoljstvo na delovnem mestu, obravnavali smo tudi elemente in dejavnike zadovoljstva. Nekaj besed smo namenili tudi delu od doma in pandemiji Covid-19.
Področje praktične raziskave zajema analizo ankete s 47 vprašanji, ki je razdeljena na več sklopov, ki so povezani z zadovoljstvom na delovnem mestu. To so pomen dela, delovni pogoji, odnosi med sodelavci, možnosti za izobraževanje in napredovanje ter splošno počutje zaposlenih. Želja podjetja je bila prejeti grafični prikaz obširne ankete in deskriptivni opis določenih vprašanj, kar smo tudi opravili.
V raziskavi so bile uporabljene različne metode, ki vključujejo pregled domače in tuje literature ter izvedbo anketiranja med zaposlenimi v podjetju. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo pivotnih tabel in prikazani s pomočjo grafičnih prikazov, ki omogočajo vizualizacijo rezultatov in identifikacijo trendov v zadovoljstvu zaposlenih.
Preko raziskave ugotavljamo, da pandemija ni imela negativnega vpliva na zadovoljstvo, temveč v določenih situacijah prav obratnega. Za vzdrževanje zadovoljstva zaposlenih smo podjetju predlagali, naj nadaljujejo z dobrim delom kot doslej.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, zadrževanje kadrov, delovno okolje, motivacija, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 78
Celotno besedilo (4,16 MB) |
9. Analiza dejavnosti managementa kakovosti po pandemiji covid-19Ema Bremšak, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preučevali in se osredotočali na to, kakšen vpliv imajo posledice pandemije covida-19 na samo kakovost delovanja podjetij. V zaključni nalogi smo pregledali, kakšno je stanje podjetij po pandemiji covida-19, s kakšnimi problemi se spopadajo in ali se je sistem kakovosti kaj prilagodil na osnovi spoznanj med celotno pandemijo.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili domačo in tujo strokovno literaturo s področja managementa kakovosti in s področja pandemije covida-19. Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, ki se je izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen diplomske naloge je preučiti, kakšen vpliv imajo posledice pandemije covida-19 na samo kakovost delovanja podjetij. Anketirali smo zaposlene na vodilnih delovnih mestih pri določenih slovenskih podjetjih. Na anketo se je odzvalo 40 različnih slovenskih podjetij ter njihove rezultate tudi analizirali.
Po opravljeni raziskavi smo ugotovili, da so se podjetja po končani pandemiji covida-19 zelo dobro prilagodila. Stanje po pandemiji se je vidno izboljšalo pri izvajanju skoraj vseh aktivnosti glede kakovosti. Malenkost večje težave pa so se pokazale na področju kakovostnega delovanja pri aktivnosti glede časa cikla od prejema surovin do odpreme končnih izdelkov. Pri tej aktivnosti smo iz rezultatov raziskave razbrali, da se je izvajanje poslabšalo. Ugotovili smo, da se logistika surovin še ni popolnoma uredila in so še vedno prisotne zamude in težave.
Ključne besede: management kakovosti, pandemija covid-19, posledice
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,30 MB) |
10. Gospodarske krize v obdobju 2008-2023 in struktura javnofinančnih izdatkov po državah Evropske unijeSemi Fetahu, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo države in njene funkcije pa tudi, kako se javnofinančni izdatki razvrščajo in kategorizirajo po mednarodnih standardih. Za razumevanje in analizo javnofinančnih izdatkov smo preučevali klasifikaciji COFOG in ESA. Ugotovili smo, da sta omenjeni klasifikaciji zelo pomembni za razumevanje in primerjavo prioritet držav v zvezi z javnofinančnimi izdatki.
Analizirali smo gospodarske krize, ki so se v Evropi zgodile med letoma 2008 in 2023, in sicer največje med njimi, veliko recesijo, dolžniško krizo evroobmočja, pandemijo covida-19 in rusko-ukrajinsko krizo. Ob tem smo proučili izdatke držav EU v teh obdobjih. Ekonomske krize se pogosto pojavljajo, vendar večina ne razume, zakaj se zgodijo in kako vplivajo na življenja ljudi. Diplomsko delo poskuša povzeti krize med letoma 2008 in 2023, s posebnim poudarkom na državnih javnofinančnih izdatkih tega obdobja.
V diplomskem delu smo opredelili, katere funkcije držav, po COFOG in ESA klasifikacijah, se v času kriz najbolj spremenijo ter v katere funkcije posamezne države največ vlagajo svoja sredstva. Tako predvidevamo, da so se v času kovid krize javnofinančni izdatki povečali za zdravstvo. Vendar pa bi bilo smiselno vprašati, koliko so države vlagale v zdravstvo pred pandemijo in koliko je pandemija dejansko vplivala na povečanje teh izdatkov. V diplomskem delu smo analizirali tudi makroekonomske agregate, kot so gospodarska rast, stopnja brezposelnosti in stopnjo inflacije.
Ključne besede: velika recesija, dolžniška kriza evroobmočja, pandemija covid, ruska-ukrajinska kriza, Evropska unija, javnofinančni izdatki
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (835,95 KB) |
