1. Razvijanje socialnih veščin učencev med pandemijo : magistrsko deloVeronika Pintarič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje spremembe v pedagoških pristopih, ki so nastale kot posledica prehoda na izobraževanje na daljavo med pandemijo. To je predstavljalo izziv tako za učitelje kot učence, saj je uvedba izobraževanja na daljavo zahtevala prilagoditve na pedagoškem in organizacijskem nivoju. Učitelji so se soočali s spremembami v socialnem vedenju učencev. Zaradi zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov so bile te veščine pri učencih okrnjene, kar je zahtevalo prilagojene pedagoške pristope.
Namen raziskave je bil preučiti izobraževanje na daljavo med pandemijo, s poudarkom na mnenju učiteljev o spremembah socialnega vedenja učencev. Zanimalo nas je, katere socialne veščine so učitelji najpogosteje razvijali in koliko časa so temu posvetili. V raziskavi je sodelovalo 957 slovenskih osnovnošolskih učiteljev. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev opazila spremembe v socialnem vedenju otrok, predvsem v tem, da učenci manj upoštevajo pravila odraslih in se slabše odzivajo na konflikte. Učitelji so največ časa posvetili razvoju socialnih veščin sodelovanja, odgovornosti, empatije in samokontrole. Najpogosteje so uporabljali individualno svetovanje, sledile so sodelovalno učenje in socialne igre, medtem ko so redkeje uporabljali igre vlog. Večina učiteljev je opazila napredek zaradi krepitve socialnih veščin učencev. Prav tako se je večina učiteljev za razvijanje socialnih veščin počutila kompetentna, a bi se vendar udeležili dodatnih izobraževanj na to temo.
Ključne besede: pandemija, izobraževanje na daljavo, socializacija, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,48 MB) |
2. Vpliv dela od doma v času pandemije COVID-19 na usklajevanje delovnega in družinskega življenjaEma Žerovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je prinesla številne spremembe delovnega procesa, med drugim tudi obsežno uvedbo dela od doma. Usklajevanje delovnega in družinskega življenja v takih izrednih razmerah postane izziv, saj pogosto pride do brisanja meje med delom in družino.
Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo izvedli analizo in sintezo obstoječe literature, kjer smo obravnavali dejavnike na ravni posameznika, organizacije in države, ter vpliv dela od doma, še posebej v kontekstu pandemije COVID-19. Osredotočali smo se predvsem na prednosti in slabosti dela od doma in vpliv pandemije na usklajevanje dela in družine. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, da bi pridobili vpogled v dejavnike, ki vplivajo na usklajevanje dela in družinskega življenja pri delu od doma, ter skušali razumeti, kako so se zaposleni spopadali s tem izzivom v času pandemije. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 176 zaposlenih, vključeni so bili tisti, ki so delali od doma, in tudi tisti, ki niso.
V raziskavi smo ugotovili, da so tisti, ki so delali od doma, imeli manj težav z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, kar je bila predvsem posledica bolj uravnoteženega službenega in zasebnega življenja, kot tisti, ki od doma niso delali, kar lahko prepoznamo kot glavno prednost dela od doma. Ugotovili smo, da spol in partnerjeva podpora nista bila pomembna dejavnika, ki bi vplivala na usklajevanje dela in družine pri delu od doma med pandemijo COVID-19. Na usklajevanje dela in družine je negativno vplivalo število mladoletnih otrok, medtem ko sama prisotnost otrok ni imela pomembne vloge. Raziskava prav tako kaže, da so organizacije med delom od doma zaposlenim nudile podporo pri usklajevanju dela in družine.
Praktične implikacije so pomembne za posameznika in organizacijo. Priporočamo, da si zaposleni, predvsem tisti z majhnimi otroki, postavijo jasno razmejitev med časom, ki ga namenjajo delovnim obveznostim, in časom, ki ga posvetijo družini, ter si uredijo ločen delovni prostor. Oblikujejo naj urnik, ki natančno opredeljuje čas za delo in čas za družino. Organizacijam pa svetujemo, da zagotovijo fleksibilne delovne pogoje, saj to olajša usklajevanje dela in družine. Prav tako je pomembno, da organizacije zaposlenim nudijo podporo z oblikovanjem družini prijazne politike.
Ključne besede: usklajevanje dela in družine, pandemija COVID-19, delo od doma
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,04 MB) |
3. Finančna in gospodarska negotovost v Združenih državah Amerike med krizo covida-19Elma Jahić, 2025, diplomsko delo Opis: Negotovost predstavlja situacijo, ko subjekti ne morejo napovedati prihodnjih dogodkov ali oceniti njihove verjetnosti. Pandemija covida-19 je prinesla globalno finančno negotovost, ki je bila zaznamovana z visoko volatilnostjo na finančnih trgih in dramatičnimi spremembami v gospodarskih obetih. Finančni in gospodarski sektorji so pod vplivom krize covida-19 dosegli izstopajoče spremembe. Volatilnostni indeksi, kot je VIX, so se zvišali na rekordne ravni, kar je povzročilo povečano nezaupanje in strah med vlagatelji. Razglasitev pandemije je povzročila velike pretrese na finančnem trgu v ZDA, kar je najbolj očitno izraženo v znatnem padcu indeksa S&P 500 med februarjem in aprilom 2020. Stopnje brezposelnosti so aprila 2020 dosegle rekordne ravni, zlasti v gostinstvu. Gospodarska kriza in povečanje brezposelnosti sta postali prevladujoči temi po vsem svetu od začetka pandemije. V naši analizi smo podali pregled o brezposelnosti glede na panogo, starost, spol, stopnjo izobrazbe in raso. Povečanje cen trajnih dobrin in težave v dobavni verigi so prispevale k visokim inflacijskim stopnjam do sredine leta 2022. V okviru naše analize smo preučevali tudi fiskalno in monetarno negotovost med pandemijo covida-19, vključno s ključnimi ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom blažitve gospodarskih vplivov.
Ključne besede: finančna negotovost, gospodarska negotovost, indeks volatilnosti, indeks gospodarskopolitične negotovosti, pandemija, covid-19.
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. |
5. Vpliv kriznih dogodkov na šolstvoAna Hlastan, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko vpliva kriznih dogodkov na šolstvo. Na podlagi strokovne in znanstvene literature smo najprej opredelili zgodovinski pregled šolstva, množične medije in njihov vpliv na šolstvo ter metode učenja. V nadaljevanju smo preučili definicije krize, vrste kriz ter koncept kriznega upravljanja in pomembnost obvladovanja kriznih dogodkov. Teoretični del smo zaključili s povezavo kriznih dogodkov in šolstva. Raziskali smo, kako kriza vpliva na učence, njihovo izobraževanje in celotni izobraževalni sistem. Nato smo bolj podrobno preučili, kako neenakopraven dostop do izobraževalnih virov in tehnologije vpliva na učence, kako so se skozi pandemijo razvila drugačna ocenjevanja in vrednotenja znanja učencev in kako se je duševno zdravje profesorjev kot tudi učencev spreminjalo skozi krizne dogodke, kot je covid-19.
V empiričnem delu smo preko portala 1ka pridobili mnenje anketiranih o ignoranci možnih kriznih dogodkov na šolstvo, prenosu znanja med univerzitetnimi učitelji in študenti v času krize in kratkoročnih in dolgoročnih posledicah kriznih dogodkov v šolstvu. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnosti izbruha nalezljivih bolezni in da menijo, da šolstvo ni dovolj pripravljeno na izredne dogodke, kot je covid-19. To kaže na nujnost vzpostavitve preventivnega in celostnega reševanja možnosti pojava izrednih razmer, kot so izbruhi nalezljivih bolezni. Ugotovitve so tudi pokazale, da je pandemija močno vplivala na kakovost in prenos znanja in da anketirani niso prejeli dovolj pomoči in podpore s strani vodilnih, kar je pomembno za pravilno postopanje v primeru izbruha nalezljive bolezni, kot je covid-19. Krizni dogodki, ki se pojavijo hitro in nepričakovano, imajo veliko kratkoročnih kot dolgoročnih posledic v šolstvu, saj smo v raziskavi ugotovili, da je pandemija na splošno negativno vplivala na počutje anketiranih. Prinesla pa je tudi nekatere spremembe, ki bi jih anketirani radi obdržali.
Raziskava potrjuje, da krizni dogodki lahko predstavljajo velik izziv za šolstvo, vendar prinašajo tudi možnosti za napredek in preobrazbo izobraževalnega sistema, saj bi z uvedbo sistematičnih ukrepov in celovitega programa, ki bi vključeval univerzalni postopkovnik upravljanja in obvladovanja kriznih razmer ali dogodkov, omogočili hitrejšo in učinkovitejšo zajezitev izrednih kriznih dogodkov, kot je covid-19.
Ključne besede: šolstvo, pandemija, krizni dogodki, covid-19, krizno upravljanje.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (3,27 MB) |
6. Kakovost življenja bolnikov s sistemskim lupusom eritematozusom v času pandemije covida-19Nejc Žaler Vogrin, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: SLE je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene različne organe in zahteva stalno medicinsko oskrbo. Med pandemijo covida-19 so se pacienti soočali z oteženim dostopom do zdravstvenih storitev, povečanimi psihosocialnimi bremeni in poslabšanjem fizičnega zdravja. Namen tega pregleda literature je analizirati, kako je pandemija vplivala na kakovost življenja pacientov s SLE.
Metode: Pregled literature je bil opravljen v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL (EBSCO), Medline, Cochrane Library in SAGE z uporabo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Opravljena je bila analiza in sinteza izbrane literature.
Rezultati: Od skupno 122 identificiranih člankov je bilo v končno analizo vključenih osem raziskav s kvantitativno metodologijo. Pandemija je negativno vplivala na fizično zdravje pacientov, kar se je kazalo v povečani aktivnosti bolezni, zmanjšani adherenci in povečani hospitalizaciji, kar je poslabšalo kakovost življenja.
Diskusija in zaključek: Pregled kaže na zmanjšano kakovost življenja pacientov s SLE med pandemijo, zaradi omejenega dostopa do zdravstvenih storitev in povečanega psihosocialnega bremena. Izpostavljena je potreba po boljšem sistemskem pristopu, razvoju telemedicine in večji podpori kroničnim bolnikom za ublažitev učinkov prihodnjih kriz na njihovo življenje.
Ključne besede: avtoimunske bolezni, psihosocialni vplivi, pandemija
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,06 MB) |
7. Vpliv pandemije COVID-19 na digitalizacijo poslovanja v malih in srednje velikih podjetjihLuka Jerman, 2024, diplomsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je postavila malim in srednje velikim podjetjem obilo izzivov. Mala in srednje velika podjetja so bila zaradi omejitev gibanja prisiljena spremeniti svoj način poslovanja. V raziskovalni nalogi smo primerjali deleže uporabe digitalnih tehnologij v malih in srednje velikih slovenskih in podjetij v EU-27. V času pandemije so podjetja pospešeno izvajala digitalno transformacijo, kjer so uporabljala razne tehnologije, kot so internet stvari (IoT), brezžična omrežja nove generacije, računalništvo v oblaku, analitiko velepodatkov (ang. »Big Data«), umetno inteligenco (ang. »AI«), veriženje blokov (ang. »Blockchain«) in računalniško moč. Z napredkom tehnologije je postala pomembna kibernetska varnost, saj podjetja postajajo bolj odvisna od digitalnih tehnologij. V malih in srednje velikih podjetjih se je čez čas spreminjal delež zaposlenih z internetnim dostopom. Med pandemijo so največji delež imela srednje velika slovenska podjetja, najmanjši delež pa srednje velika podjetja v EU-27. Mala slovenska podjetja so ob začetku pandemije COVIDA-19 najslabše implementirala informacijsko-komunikacijske tehnologije. Srednje velika podjetja EU-27 so se boljše prilagodila kot mala podjetja EU-27. Slovenski MSP so se slabše prilagodili kot EU-27 MSP. Delež implementacije IKT tehnologij se je v Sloveniji in EU-27 razlikoval glede na velikost podjetja. Pandemija COVIDA-19 je povzročila rast IKT incidentov. Največje povečanje zasledimo v malih slovenskih podjetjih, kjer je raba IKT najnižja. Podjetja so v času omejitve gibanja začela pospešeno uporabljati spletno prodajo, ki je v času pandemije COVIDA-19 omogočila obstoj veliko podjetij. Največji delež spletne prodaje med pandemijo COVIDA-19 so imela srednje velika slovenska podjetja, vendar je delež po koncu pandemije COVIDA-19 začel upadati. Pandemija COVIDA-19 je pospešila delo od doma. Veliko podjetij je v času pandemije COVIDA-19 kot odziv na prepoved gibanja začelo uporabljati delo od doma, katerega delež je v začetku pandemije narasel. Delež je po koncu pandemije upadel.
Ključne besede: pandemija COVID-19, mala in srednje velika podjetja, digitalizacija, EU-27, poslovanje.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,34 MB) |
8. Analiza zadovoljstva zaposlenih v podjetju 3fs Nordic SI d. o. o.Eva Bajželj, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu v podjetju 3fs Nordic SI d.o.o. (v nadaljevanju 3fs). Namen dela je preučiti stopnjo zadovoljstva zaposlenih v obdobju petih let, od leta 2018 do 2022, ter identificirati glavne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo in posledično na uspešnost podjetja.
V teoretičnem delu se osredotočamo na obravnavanje različnih pojmov, ki se nanašajo na tematiko, kot je (ne)zadovoljstvo na delovnem mestu, obravnavali smo tudi elemente in dejavnike zadovoljstva. Nekaj besed smo namenili tudi delu od doma in pandemiji Covid-19.
Področje praktične raziskave zajema analizo ankete s 47 vprašanji, ki je razdeljena na več sklopov, ki so povezani z zadovoljstvom na delovnem mestu. To so pomen dela, delovni pogoji, odnosi med sodelavci, možnosti za izobraževanje in napredovanje ter splošno počutje zaposlenih. Želja podjetja je bila prejeti grafični prikaz obširne ankete in deskriptivni opis določenih vprašanj, kar smo tudi opravili.
V raziskavi so bile uporabljene različne metode, ki vključujejo pregled domače in tuje literature ter izvedbo anketiranja med zaposlenimi v podjetju. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo pivotnih tabel in prikazani s pomočjo grafičnih prikazov, ki omogočajo vizualizacijo rezultatov in identifikacijo trendov v zadovoljstvu zaposlenih.
Preko raziskave ugotavljamo, da pandemija ni imela negativnega vpliva na zadovoljstvo, temveč v določenih situacijah prav obratnega. Za vzdrževanje zadovoljstva zaposlenih smo podjetju predlagali, naj nadaljujejo z dobrim delom kot doslej.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, zadrževanje kadrov, delovno okolje, motivacija, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (4,16 MB) |
9. Analiza dejavnosti managementa kakovosti po pandemiji covid-19Ema Bremšak, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preučevali in se osredotočali na to, kakšen vpliv imajo posledice pandemije covida-19 na samo kakovost delovanja podjetij. V zaključni nalogi smo pregledali, kakšno je stanje podjetij po pandemiji covida-19, s kakšnimi problemi se spopadajo in ali se je sistem kakovosti kaj prilagodil na osnovi spoznanj med celotno pandemijo.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili domačo in tujo strokovno literaturo s področja managementa kakovosti in s področja pandemije covida-19. Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, ki se je izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen diplomske naloge je preučiti, kakšen vpliv imajo posledice pandemije covida-19 na samo kakovost delovanja podjetij. Anketirali smo zaposlene na vodilnih delovnih mestih pri določenih slovenskih podjetjih. Na anketo se je odzvalo 40 različnih slovenskih podjetij ter njihove rezultate tudi analizirali.
Po opravljeni raziskavi smo ugotovili, da so se podjetja po končani pandemiji covida-19 zelo dobro prilagodila. Stanje po pandemiji se je vidno izboljšalo pri izvajanju skoraj vseh aktivnosti glede kakovosti. Malenkost večje težave pa so se pokazale na področju kakovostnega delovanja pri aktivnosti glede časa cikla od prejema surovin do odpreme končnih izdelkov. Pri tej aktivnosti smo iz rezultatov raziskave razbrali, da se je izvajanje poslabšalo. Ugotovili smo, da se logistika surovin še ni popolnoma uredila in so še vedno prisotne zamude in težave.
Ključne besede: management kakovosti, pandemija covid-19, posledice
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,30 MB) |
10. Gospodarske krize v obdobju 2008-2023 in struktura javnofinančnih izdatkov po državah Evropske unijeSemi Fetahu, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo države in njene funkcije pa tudi, kako se javnofinančni izdatki razvrščajo in kategorizirajo po mednarodnih standardih. Za razumevanje in analizo javnofinančnih izdatkov smo preučevali klasifikaciji COFOG in ESA. Ugotovili smo, da sta omenjeni klasifikaciji zelo pomembni za razumevanje in primerjavo prioritet držav v zvezi z javnofinančnimi izdatki.
Analizirali smo gospodarske krize, ki so se v Evropi zgodile med letoma 2008 in 2023, in sicer največje med njimi, veliko recesijo, dolžniško krizo evroobmočja, pandemijo covida-19 in rusko-ukrajinsko krizo. Ob tem smo proučili izdatke držav EU v teh obdobjih. Ekonomske krize se pogosto pojavljajo, vendar večina ne razume, zakaj se zgodijo in kako vplivajo na življenja ljudi. Diplomsko delo poskuša povzeti krize med letoma 2008 in 2023, s posebnim poudarkom na državnih javnofinančnih izdatkih tega obdobja.
V diplomskem delu smo opredelili, katere funkcije držav, po COFOG in ESA klasifikacijah, se v času kriz najbolj spremenijo ter v katere funkcije posamezne države največ vlagajo svoja sredstva. Tako predvidevamo, da so se v času kovid krize javnofinančni izdatki povečali za zdravstvo. Vendar pa bi bilo smiselno vprašati, koliko so države vlagale v zdravstvo pred pandemijo in koliko je pandemija dejansko vplivala na povečanje teh izdatkov. V diplomskem delu smo analizirali tudi makroekonomske agregate, kot so gospodarska rast, stopnja brezposelnosti in stopnjo inflacije.
Ključne besede: velika recesija, dolžniška kriza evroobmočja, pandemija covid, ruska-ukrajinska kriza, Evropska unija, javnofinančni izdatki
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (835,95 KB) |
