1. Izvedba eksperimentalnega dela v 8. in 9. razredih pri predmetih biologija in kemija v času zaprtja šol zaradi pandemije : magistrsko deloKarin Hvalec, 2023, magistrsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je prinesla nenadne spremembe na področju izobraževanja po svetu tako za učitelje, kot starše in učence. Edina možnost za nadaljevanje izobraževalnega procesa ob zaprtju javnega življenja, je bilo izobraževanje na daljavo, ki je predstavljalo poseben izziv za učitelje predmetov, ki temeljijo na eksperimentalno raziskovalnem delu, kot sta kemija in biologija. V magistrskem delu smo raziskali, kako in v kakšnem obsegu je raziskovalno delo pri omenjenih predmetih potekalo v času izobraževanja na daljavo v primerjavi z izobraževanjem v šoli, kako to obliko izobraževanja vidijo starši, učenci in učitelji, kakšne prednosti in slabosti so spremembe prinesle ter kakšni so vplivi na udeležence v procesu izobraževanja na daljavo. Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna razlika v obsegu izvajanih laboratorijskih vaj pri kemiji in biologiji pri izobraževanju na daljavo in pri izobraževanju v šoli. Pokazalo se je, da je pri učencih, ki so se izobraževali na daljavo, opaziti primanjkljaj znanja in eksperimentalnih spretnosti ter da ima šolanje na domu resne posledice tudi za duševno in fizično zdravje otrok.
Ključne besede: kemija, biologija, eksperimentalno delo, pandemija v šolstvu, izobraževanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 44; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
2. Zelene finance v bančništvuLana Cigan, 2023, diplomsko delo Opis: V sodobnem času so bančne institucije zaradi raznih pritiskov tako s strani komitentov kot regulativ primorane k preoblikovanju načina lastnega poslovanja in obstoječe ponudbe storitev. Potrebna je implementacija okoljskih praks v sistem tega sektorja.
Bistvo diplomske naloge je zeleno financiranje v bančništvu, ponudba zelenih produktov ter storitev in bančna politika EU, katere regulative morajo biti upoštevane. Na podlagi primerjav in grafov je bila ugotovljena razsežnost vpliva pandemije Covid-19 na zeleno financiranje, ki je v primerjavi z učinki, ki jih je ta pustila na drugih gospodarskih panogah v veliki meri pozitivna. Prav tako je znotraj tega dela predstavljeno zeleno zavajanje, ki predstavlja prevladujoč problem, s katerim se vlagatelji soočijo ob poplavi podatkov zelenega financiranja v bankah. Ta ne ogroža le količine vloženih sredstev investiranih v posamezni zeleni projekt marveč cilje opredeljene znotraj Pariškega sporazuma. Tako kot večina razvitih držav tudi Slovenija strmi k ponudbi zelenih produktov in uporabi trajnostnih finančnih instrumentov. Močan vpliv, ki ga imajo banke na ljudi je potrebno uporabiti v prid širjenja okoljskega ozaveščanja med zaposlenimi, kakor tudi med uporabniki zelenih storitev.
Ključne besede: zeleno financiranje v bankah, produkti zelenega financiranja, pandemija Covid-19, EU, zeleno zavajanje, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 101; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,14 MB) |
3. Vpliv povečane uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covid-19Lana Čeh, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Digitalna tehnologija je v zadnjih letih prevzela ves svet. Nenadno je naš svet v letu 2020 zajela tudi pandemija covida-19 in postala velik problem na različnih področjih. V življenja ljudi je prinesla različne omejitve (izolacija, distanciranje) in zato se je povečala uporaba digitalnih medijev.
Metode: Literaturo smo sistematično pregledali in izvedli pregled literature. Uporabili smo opisno metodo dela, metodo kompilacije, analize in sinteze. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili enotni iskalni niz. Literaturo smo iskali v mednarodnih elektronskih bazah: PubMed, CINHAL in Medline. Število zadetkov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. V sintezni tabeli smo prikazali identificirane raziskave. Izvedli smo tematsko analizo.
Rezultati: Izmed 748 identificiranih zadetkov smo jih v našo raziskavo vključili 10. Rezultati so pokazali tako pozitivne kot negativne učinke uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov. 80 % uporabljenih raziskav navaja negativne posledice za duševno zdravje mladostnikov.
Razprava in zaključek: V narejeni raziskavi o vplivu povečane uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covida-19 smo odkrili negativne vplive digitalnih medijev. Digitalni mediji so porušili pozitivno duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covida-19. Tako so se pri mladostnikih pojavili simptomi depresije, tesnobe, strahu, stresa in motenj spanja.
Ključne besede: digitalni mediji, duševno zdravje, mladostniki, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 82; Prenosov: 32
Celotno besedilo (685,55 KB) |
4. Vpliv pandemije covida-19 na pojav izgorelosti pri zaposlenih v nujni medicinski pomočiBoštjan Polenčič, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Pandemija COVIDA-19 je pomembno vplivala na zdravstvene sisteme po vsem svetu. Zaposleni v nujni medicinski pomoči so se v času pandemije srečevali z novimi in pogosto z nepoznanimi izzivi. Potrebno je bilo prilagodili delo, bili so mnogo bolj izpostavljeni okužbi, soočali so se s pomankanjem opreme in kadra, izpostavljeni so bili ekstremnim pogojem dela, kar lahko privede do izgorelosti. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv pandemije COVIDA-19 na pojav izgorelosti pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči.
Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli pregled literature, uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize in sinteze, prav tako smo uporabili metodo kompilacije in komparacije. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah, CINAHL Ultimate Medline in Web of Sciences. Iskanje literature smo prikazali po priporočilih PRISMA. Rezultate smo prikazali v evalvacijski in sintezni tabeli.
Rezultati: Rezultati kažejo, da je pandemija COVID-19 pomembno vplivala na pojav izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči. Dejavniki za pojav sindroma izgorelosti so povezani s pomankanjem kadra, zaščitne opreme, opravljanjem nadurnega dela, socialne izoliranosti in čustvene ter fizične preobremenjenosti. Posledice izgorelosti se kažejo kot zmanjšana kakovost oskrbe bolnikov, razmišljanje o odpovedi ali menjavi delovnega mesta in splošno nezadovoljstvo z opravljanjem dela.
Razprava in zaključek: Pojav izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči se je v času pandemije COVIDA-19 povečal. Za preprečevanje pojava izgorelosti je pomembno razvijanje strategij za obvladovanje kriznih situacij, priporočljivo je izvajati monitoring nivoja stresa, nuditi ustrezno strokovno podporo in psihološko pomoč zaposlenim, v namen ohranjanja duševnega zdravja in dobrega počutja.
Ključne besede: pandemija, nujna medicinska pomoč, zaposleni, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 101; Prenosov: 32
Celotno besedilo (444,08 KB) |
5. Nalezljive bolezni pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 v Sloveniji; Primer: vpliv ukrepov na ljudi ob epidemiji COVID-19Nadja Gojak, 2023, magistrsko delo Opis: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali).
Ključne besede: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 01.08.2023; Ogledov: 116; Prenosov: 11
Celotno besedilo (3,88 MB) |
6. Izgorelost medicinskih sester v času pandemije covida-19Mateja Pliberšek, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Koronavirusna bolezen covid-19 je kužna bolezen, ki je po celotnem svetu povzročila kolaps zdravstvenega sistema. Najbolj so ga občutile medicinske sestre, ki so bile med prvimi v stiku z okuženimi pacienti. Medicinske sestre so bile že pred pandemijo covida-19 izpostavljene izgorelosti, s pandemijo pa se je pokazala realna slika pri zdravstvenih delavcih po celotnem svetu, glede preutrujenosti, izgorelosti, stresnosti in depresivnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati izgorelost medicinskih sester v času pandemije covida-19.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo na temo izgorelosti medicinskih sester v času pandemije covida-19. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in CINHAL. Potek iskanja smo ponazorili v diagramu poteka iskanja.
Rezultati: V končno analizo smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Rezultati člankov so pokazali, da je izgorelost medicinskih sester zmerna do visoka, najbolj so izpostavile čustveno izčrpanost. Izsledki raziskav so pokazali, da so medicinske sestre, ki nimajo podpore doma, v službi in s strani prijateljev, bolj izpostavljene izgorelosti.
Razprava in zaključek: Pandemija covida-19 je prikazala pomembnost medicinskih sester na vseh področjih njihovega dela. Žal pa so najbolj občutile izgorelost tiste medicinske sestre, ki so delale z okuženimi pacienti. Za ublažitev izgorelosti medicinskih sester je treba pristopiti na individualni in timski način.
Ključne besede: medicinska sestra, izgorelost, coronavirus, pandemija
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 196; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,42 MB) |
7. Finančna pismenost in vpliv pandemije COVID-19 na varčevalne in investicijske navade Slovencev.Jure Fras, 2022, magistrsko delo Opis: Slovenci praviloma veljamo pri izbiri varčevanja za precej konservativen narod, ki je pretežno nenaklonjen tveganju. V nekaterih obdobjih je takšno finančno vedenje smiselno in povzroča manj finančne škode, v drugih obdobjih pa je lahko finančna škoda zaradi takšnega vedenja bistveno večja.
Nahajamo se v izredno negotovem obdobju, ko so se posledice svetovne pandemije začele kazati na ekonomskem področju, vse skupaj pa je le še podkrepila vojna v Ukrajini. Spopadamo se s težavami na področju dobave energentov, prav tako nam ne prizanaša rekordno visoka inflacija, ki med ljudmi vzbuja strah in nestabilnost. Prav to je obdobje, ko je »varčevanje v nogavici« najbolj pogosta, a hkrati najslabša oblika varčevanja, saj inflacija požira vrednost našega denarja.
V magistrski nalogi smo se spraševali, kaj pravzaprav vpliva na varčevalne navade ljudi. Ugotovili smo, da smo Slovenci, kljub nekaterim zmotnim prepričanjem, glede na ostale primerljive narode relativno visoko finančno pismeni. Največ znanj s področja finančne pismenosti dobimo skozi prakso in ob učenju z denarjem, zaostajamo pa pri učenju finančne pismenosti v sklopu izobraževalnih programov.
Ugotavljali smo, katerih finančnih naložb se Slovenci največ poslužujemo in zakaj. V magistrskem delu je predstavljen pregled finančnih naložb glede na različne faktorje, kot so tveganje, donos, ročnost ipd. Preučevali smo vpliv pandemije COVID-19 na varčevalne in investicijske navade Slovencev in ugotovili, da se je varčevanje v tem obdobju enormno povečalo, stopnja varčevanja je znašala rekordnih 22,6 %.
Pomanjkanje znanja ter nepreverjene informacije predstavljajo glavni razlog za konservativno varčevalno politiko Slovencev, sprememba le-te pa bi lahko ključno vplivala na ustrezno prerazporeditev kapitala, povečanje BDP-ja in višjo blaginjo med ljudmi.
Ključne besede: Finančna pismenost, finančni inštrumenti, varčevalne navade, investicijske navade, pandemija Covid-19.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 218; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,58 MB) |
8. POZITIVNI IN NEGATIVNI VPLIVI PANDEMIJE COVID-19 NA PODJETJAMitja Potisk, 2022, diplomsko delo Opis: V zaključkih leta 2020 se je v kitajskem mestu Wuhan začel širiti virus imenovan SARS-CoV2. Po skoraj dveh mesecih je svetovna organizacija za zdravje proglasila virus za svetovno pandemijo. Virus je med ljudmi povročal strah, izoliranost, bolezni in v nekaterih primerih tudi smrt. Posledično je imel velik vpliv na gospodarstvo tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Zlasti so bili prizadeti turizem, gostinstvo, prehrambena panoga, a najbolj avtomobilska industrija. Pandemija je številnim gospodarstvenim panogam povzročila veliko negativnih posledic, a za nekatera tudi pozitivne. Podjetja, ki so doživela pozitivne vplive, so bila v veliki meri tista, ki so se ukvarjala s spletno prodajo, dostavo in zdravstvom. Veliko podjetij je na tržišču zaznalo tudi priložnosti, kako prilagoditi svoje dejavnosti pandemiji. Mnogo podjetij je začelo uporabljati priporočeno zaščito zaposlenih s šiviljskimi maskami, varnostno razdaljo ter drugimi dejavniki. V delu diplomske naloge sem se osredotočil na okolje podjetij, saj se je to med pandemijo zelo hitro spreminjalo, in na to, kako so vodje svoja podjetja prilagajali spremembam. S strani vlade so tedensko prihajala nova pravila in novi zakoni, ki so vplivali na podjetja in zahtevali spremembe v njihovem delovanju. V delu sem se osredotočil na negativne vplive pandemije na gostinstvo in pozitivne vplive na podjetja v povezavi s spletno prodajo v okviru prehrambene trgovine. Podjetja sem analiziral na podlagi PEST analize in z njo preučil dejavnike, ki so vplivali nanje.
Ključne besede: pandemija, virus, SARS-CoV, PEST analiza, dejavnost gostinstva in prehrambene trgovine.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 280; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,35 MB) |
9. Delo računovodij v času virusa covid-19Katja Gorenc, 2022, magistrsko delo Opis: Covid-19 bolezen je bila prvič prepoznana kot grožnja decembra 2019 v mestu Wuhan, Kitajska. Od takrat se je virus razširil po državah po vsem svetu in v kratkem času je WHO razglasila, da virus COVID 19 predstavlja izredne razmere na področju javnega zdravja. Uničujoč vpliv virusa ni omejen samo na področje javnega zdravja, ampak postane očiten tudi na ravni finančne dejavnosti.
V luči krize pandemije Covid je svet bil priča pomembnim in dramatičnim spremembam na vseh ravneh, trendih in sektorjih, zaradi katerih je pandemija postala utemeljitev in način za ponovno razmišljanje o številnih temah, na katere je vplival ta virus, med drugim tudi na računovostvo. Med pandemijo so se organizacije soočale s številnimi težavami, kot je grožnja bankrota in plačilne nesposobnosti, ki so jih motivirale, da sprejmejo različne ukrepe, tudi odločitev za delo na daljavo, ki je prineslo ogromno izzivov. Glavni izzivi, s katerimi so se zaradi dela na daljavo soočali računovodje so večja delovna obremenitev, več stresa, več elektronske pošte in sestankov, slepa komunikacija s strankami, izolacija od sodelavcev oziroma članov ekipe. Virus je defintivno dodal večji pritisk na profesionalno in etično ravnanje računovodskega poklica.
Seveda pa ima vsak izziv pozitivne in negativne vplive. Poleg zgoraj naštetih izzivov je pandemije prinesla tudi veliko priložnosti za izboljšave. Tako bi se naj soočali z »novim normalnim« računovodenjem, kot so računovodstvo po pandemiji poimenovali člani »velikih 4«.
To delo obravava najpomembnejše vidike, izzive in spremembe, ki jih je pandemija prinesla v računovodstvo in v delo računovodij. Znotraj dela je predstavljena tudi raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 200 računovodij iz Slovenije, s katero smo dobili pomemben vpogled v spremembe, ki jih je Covid-19 prinesel v vsakdanje poklicno življenje računovodij.
Ključne besede: Covid-19, Pandemija, Revizija, Računovodstvo, Delo na daljavo
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 230; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,14 MB) |
10. Upravljanje in obvladovanje gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijoMatic Levinger, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni. Ukrepa omejitve gibanja, ki ju v Sloveniji predpisuje zakonodaja, sta izolacija in karantena. V teoretičnem delu naloge smo predstavili seznam nalezljivih bolezni, pomembnih za državo, poti širjenja okužb ter ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Predstavili smo tudi izzive, s katerimi so se odločevalci spopadali med pandemijo COVIDA–19.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli izvedeti, ali so zdravstveni delavci med pandemijo COVIDA–19 upoštevali priporočila za preprečevanje širjenja okužb, in kje so se zaposleni v zdravstvu najpogosteje okužili. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri izmed ukrepov omejitev gibanja je bil anketirancem odrejen, ter, ali so organizacije, v katerih so zaposleni imele odgovorno osebo, ki je skrbela za podajanje relevantnih informacij v povezavi s COVIDOM–19, in omejitvami gibanja. Ugotovili smo, da je bila velika večina zdravstvenih delavcev med pandemijo v stiku z okuženo osebo. Kljub temu jih skoraj polovica navaja, da jim ni bila odrejena nobena izmed oblik omejitve gibanja. Dobra polovica anketiranih navaja, da so se z novim koronavirusom okužili na delovnem mestu. V prihodnje bi bilo potrebno raziskati, s katerimi ukrepi bi zmanjšali število izolacij in karanten, ki so bile odrejene zdravstvenim delavcem, ter, ali zaposleni poznajo razliko med izolacijo in karanteno, in ustrezno ravnanje v primeru odrejenega ukrepa. Na področju upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni je tako še veliko prostora za sistemske rešitve, ki bi pripomogle k uspešnejšem in učinkovitejšem doseganju ciljev, ki jih želimo doseči z ukrepom omejitve gibanja.
Ključne besede: epidemija/pandemija, izolacija, karantena, omejitev gibanja, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,42 MB) |
