| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Interaktivno upodabljanje oblakov točk LiDAR na očalih za navidezno resničnost z uporabo pametnega telefona : diplomsko delo
Žiga Pušnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana implementacija mobilne aplikacije za operacijski sistem Android, ki na pametnem telefonu prikaže oblak točk svetlobnega zaznavanja in merjenja (ang. Light Detection and Ranging – LiDAR). Aplikacija omogoča premikanje po navideznem prostoru in pri vizualizaciji točk s pomočjo očal za navidezno resničnost (ang. Virtual Reality – VR) omogoča prepričljivejšo izkušnjo realnega okolja. Najcenejša očala so na trgu dostopna že za 15 €. S testiranjem aplikacije smo preverili njeno uporabnost in omejitve. Ugotovili smo, da se glede na zahtevnost pogleda pri upodabljanju večjih oblakov točk pojavijo večje razlike v hitrosti upodabljanja. V našem primeru smo pri merjenju števila sličic na sekundo (ang. frames per second – fps) pri oblaku z 1.000.000 točkami v osnovnem pogledu izmerili 54 fps, v pogledu VR pa 24 fps.
Ključne besede: LiDAR, oblak točk, očala, navidezna resničnost, pametni telefon
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 279; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (7,85 MB)

2.
Predlogi za uporabo pametnega telefona kot merilne naprave pri pouku naravoslovnih predmetov v osnovni šoli : magistrsko delo
Sara Gorenjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Čeprav si dandanes le težko predstavljamo življenje brez pametnih mobilnih telefonov (PMT), njihov pomen in vloga pri pouku nista dorečena. Njihovo vključevanje v pouk je mnogokrat nezaželeno in celo prepovedano, čeprav sodobni PMT združujejo v eni napravi funkcije številnih naprav, ki so sicer neproblematični sestavni del poučevanja. Eden od možnih vzrokov za nevključevanje PMT v pouk naravoslovnih predmetov je pomanjkanje ustreznih didaktičnih zgledov. Zato smo pripravili preverjene zglede za laboratorijske vaje, kjer bi bilo mogoče pametni telefon vključiti v laboratorijsko in terensko delo naravoslovnih predmetov v vlogi merilne naprave. Za ta namen smo priredili obstoječe računalniško podprte laboratorijske vaje za izvedbo s PMT ob uporabi v telefonih vgrajenih merilnikov. Za delo smo uporabljali dva modela pametnih telefonov, in sicer LG G8S ThinkQ in Sony Xperia X Compact, ter aplikaciji Phyphox in ColorMeter, s katerimi smo izvedli več različnih vaj, ki bi jih bilo mogoče vključiti v pouk ali bi jih učenci lahko izvedli kot samostojno delo doma. V magistrskem delu smo podrobneje predstavili naslednjih pet vaj: zgradba celice, lastnosti živega, vpliv alkohola na celično membrano, delovanje katalizatorjev in terensko delo. Ugotavljamo, da bi lahko s takšno izvedbo vaj izboljšali pouk naravoslovnih predmetov v osnovni šoli in ga zaradi vseprisotnosti opreme približali učencem. S tem bi lahko spodbujali vseživljenjsko povezovanje naučenega v šoli s sposobnostjo reševanja problemov. S PMT je namreč omogočeno avtomatizirano zajemanje merskih podatkov, rezultati se sproti izpisujejo in izrisujejo na zaslonu, kar omogoča spremljanje hitrih in zelo počasnih sprememb. S stališča učitelja bi lahko na ta način dosegli aktivacijo učencev in hkrati doseganje višjih ciljev v izobraževanju, s stališča učencev pa večjo trajnost in kakovost znanja. Ob ekonomičnosti in racionalizaciji potrebne opreme lahko učitelji še dodatno ojačajo medpredmetne povezave med naravoslovnimi predmeti in sposobnost razreševanja kompleksnih problemov.
Ključne besede: didaktično gradivo, laboratorijsko delo, merilna naprava, naravoslovje, pametni telefon
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 573; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

3.
Primerjava meritev osvetljenosti s pametnim telefonom in klasičnim luxmetrom : diplomsko delo
Pavel Dobaj, 2021, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomske naloge nas je zanimalo, ali lahko primerjamo natančnost meritev osvetljenosti s pametnim telefonom in klasičnim luxmetrom. Meritve smo izvajali s telefoni z dvema različnima operacijskima sistemoma (Android in iOS), za katera so predstavljene tudi razlike pri merjenju osvetljenosti. V nalogi so predstavljene ugotovitve, od česa vsega je odvisna točnost meritev osvetljenosti. Trdimo lahko, da so pametni telefoni nezanesljivi za merjenje osvetljenosti tam, kjer je potrebna visoka natančnost meritev. Kdaj bomo lahko merili natančno osvetljenost s pametnimi telefoni v različnih pogojih, pa je vprašanje časa in interesa.
Ključne besede: osvetljenost, pametni telefon, mobilna aplikacija, meritve osvetljenosti
Objavljeno v DKUM: 07.09.2021; Ogledov: 912; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Pametni telefon in spremembe turističnih izkustev : učinki prelitja
ANA AGREŽ, 2021, diplomsko delo

Ključne besede: pametni telefon, turistična izkušnja, vkapsulacija, dekapsulacija, učinek prelitja
Objavljeno v DKUM: 20.07.2021; Ogledov: 1142; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Raba Likertove lestvice v raziskavah, povezanih z informacijsko varnostjo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Gašper Kopušar, 2021, diplomsko delo

Opis: Likertova lestvica je ena najpogosteje uporabljenih (ali celo zlorabljenih) merskih instrumentov v družboslovnem raziskovanju. Raziskave, ki so se do sedaj osredotočale na Likertovo lestvico in poimenovanja besednih oznak vrednosti, so preučevale predvsem srednje vrednosti, vrednosti brez besednih oznak ter različno število stopenj lestvice. V literaturi pa po našem najboljšem vedenju nismo zasledili preučevanja besednih oznak skrajnih vrednosti. Glede na odsotnost empiričnih raziskav, ki bi ugotavljale, katere besedne oznake Likertove lestvice so v slovenščini najprimernejše kot skrajne vrednosti, smo v tem diplomskem delu izvedli eksperiment. Spletno okolje 1ka.si je naključno razvrstilo respondente v dve skupini, ki sta dobili dva enaka vprašalnika o varnosti pametnih telefonov, konstrukti pa so temeljili na varnostnomotivacijski teoriji. Vprašalnika sta se razlikovala le po besednih oznakah skrajnih vrednosti na Likertovi lestvici različni. Polovica respondentov je dobila vprašanja, na katera so odgovarjali z vrednostmi in njihovimi oznakami 1 - ˝močno se ne strinjam˝, 2 - ˝ne strinjam se˝, 3 - ˝sem nevtralen˝, 4 - ˝se strinjam˝ in 5 - ˝močno se strinjam˝. Druga polovica respondentov je odgovarjala z lestvico z vrednostmi 1 - ˝sploh se ne strinjam˝ in 5 - ˝popolnoma se strinjam˝. Ugotovili smo manjše razlike v aritmetičnih sredinah in variabilnosti konstruktov varnostnomotivacijske teorije med skupinama, a jih ni bilo mogoče posplošiti na celotno populacijo. Enako uporabni sta torej obe omenjeni ˝različici˝ Likertove lestvice v raziskavah, povezanih z informacijsko varnostjo. Prav tako smo ugotovili, da so zaznana ranljivost, zaznana resnost, učinkovitost ukrepanja in samoučinkovitost pozitivno povezani z namero za samozaščito v povezavi z uporabnikovim dojemanjem varnosti pametnega telefona.
Ključne besede: diplomske naloge, informacijska varnost, Likertova lestvica, varnostnomotivacijska teorija, pametni telefon
Objavljeno v DKUM: 06.07.2021; Ogledov: 1265; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (758,80 KB)

6.
Primerjava mobilnih aplikacij za zdravje
Ana Kovačič Miklavec, 2018, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu raste pomen mobilnih naprav in s tem tudi mobilnih aplikacij, saj si brez njih življenja sploh več ne predstavljamo. Namenjene so, da nam olajšajo življenje zato jih uporabljamo dnevno za različne dejavnosti, kot naprimer za izvajanje vsakodnevnih opravkov, komunikacijo z ljudmi in med drugim tudi za spremljanje našega življenskega sloga. Zavedanje za zdravo življenje prav tako dan danes zelo narašča. Obstaja veliko pogledov na to kaj sploh zdravi življenski slog je, vendar je vsem skupno, da se vse začne pri prehrani in športu. S tem, ko imamo svoje mobilne naprave povsod s seboj, lahko z uporabo določenih mobilnih aplikacij za zdravje, svoj življenski slog preprosto spremljamo in ga tudi izboljšamo. V prvem delu, ki zavzema teoretični del, je predstavljena definicija zdravja, ki se deli na fizično in duševno. Prav tako so predstavljene mobilne aplikacije in njihova zgodovina ter nekaj statističnih podatkov o njihovi uporabi. Omenjena pa je tudi zgodovina pametnega telefona in mobilni operacijski sistemi. V drugem delu, ki predstavlja praktični del, pa so predstavljene tri mobilne aplikacije za zdravje, in sicer Samsung Health, Apple Health in 24alife. Nato še sledi primerjava na podlagi raznih funkcionalnosti aplikacij in načina prodaje izdelkov za zdravo življenje.
Ključne besede: mobilna aplikacija, zdravje, mobilni operacijski sistem, pametni telefon
Objavljeno v DKUM: 26.10.2018; Ogledov: 2066; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
Uporaba pametnih naprav študentov v študijske namene
Meta Šuštar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je opisano, katere pametne naprave za potrebe študija in obštudijskih dejavnosti študentje Fakultete za organizacijo in management najpogosteje uporabljajo ter kakšna je njihova uporaba v vsakdanjem življenju študentov. V diplomski nalogi smo analizirali razlike med klasičnim izobraževanjem in izobraževanjem na daljavo ter e-izobraževanjem. Predstavili smo vlogo učitelja v današnjih časih in v preteklosti, opisali bistvene razlike z vidika sodobnega poučevanja in z vidika poučevanja v preteklosti.
Ključne besede: Pametne naprave, prenosni računalnik, pametni telefon, e-izobraževanje, študijske dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 30.08.2018; Ogledov: 836; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

8.
Uporabnost različnih metod za vrednotenje zaužite hrane v mobilnih aplikacijah za nadzor sladkorne bolezni
Kristijan Vukančić, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki zahteva stalen nadzor nad vnosom hranil. Z naprednimi tehnologijami, predvsem na področju informatike, je prišlo do razvoja številnih mobilnih aplikacij (MA), ki to omogočajo. Namen magistrskega dela je predstaviti tri različne načine vnosa hranil in ugotoviti, kaj je uporabnikom všeč. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 106 anketirancev. Od tega jih je 16 imelo diagnosticirano SB2. Anketiranci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 15 vprašanj. Na podlagi predstavitvenih slik so skušali ugotoviti, kateri način vnosa hranil jim je všeč. Želeli smo ugotoviti, ali anketiranci uporabljajo funkcijo vnosa hranil in zakaj se odločajo za uporabo le-te. Rezultati: V magistrskem delu smo ugotovili, da so pri ocenjevalnih postavkah udeleženci statistično pomembno višje ocene podajali pri načinu vnosa s skeniranjem črtnih kod. V našem vzorcu smo ugotovili, da ljudje močno vrednost MA pripisujejo obvladovanju bolezni in izgubi telesne mase, čeprav je dejanska uporaba zdravstvenih MA redka. Sklep: Nadzor nad vnosom hranil s pomočjo MA lahko postane eden ključnih dejavnikov pri obvladovanju SB2. Ljudem je všeč enostaven in hiter način vnosa hranil, kakršen je vnos s pomočjo skeniranja črtne kode. Veliko ljudi sploh še ni uporabljalo zdravstvenih MA, zato jih je potrebno spodbuditi k uporabi.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, mobilna aplikacija, vnos hranil, pametni telefon, samokontrola, vprašalnik.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1297; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

9.
Uporaba senzorja GPS na pametni uri Apple Watch
Nino Pintarić, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo razvojno okolje Xcode, ki nam omogoča razvoj aplikacij za pametne telefone iPhone, ter pametno uro Apple Watch. Nalogo začnemo z opisom razvojnega okolja Xcode in programskega jezika Swift ter predstavitvijo pametne ure Apple Watch. Predstavimo zasnovo, razvoj aplikacije, možnost uporabe GPS senzorja ter povezljivost pametnega telefona in pametne ure. Opišemo navodila, pravila in omejitve pri povezavi med pametnim telefonom ter pametno uro. Na podloga zbranih ugotovitev razvijemo aplikacijo, ki omogoča uporabo GPS senzorja ter na podlagi lokacije odpre ustrezno digitalno črtno kodo kartice. Na koncu predstavimo začetno verzijo aplikacije.
Ključne besede: Okolje Xcode, pametni telefon iPhone, pametna ura Apple Watch, mobilna aplikacija, aplikacija za pametno uro, GPS senzor, programski jezik Swift
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1336; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

10.
Sodobne mobilne aplikacije za motoriste
Klemen Hudobreznik, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila raziskava področja o sodobnih mobilnih aplikacijah za motoriste. Opravili smo analizo že obstoječih aplikacij. Analizirali smo le tiste, ki so bile na trgu najbolj uporabljene. Ker so vse aplikacije v angleščini, smo se odločili implementirati svojo mobilno aplikacijo za operacijski sistem Windows Phone. Najprej smo naredili zasnovo ter na podlagi te zasnove implementirali aplikacijo. Poudarek v aplikaciji je bila funkcionalnost beleženja poti ter funkcionalnost CrashAlert. Na koncu smo podali še možne izboljšave za prihodnji razvoj.
Ključne besede: mobilna aplikacija, motocikel, pametni mobilni telefon, Windows Phone
Objavljeno v DKUM: 17.07.2018; Ogledov: 2018; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici