| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba tehnologije za razpoznavo obraza na paketniku Direct4.me
Lina Zorman, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili in ugotovili, ali so tehnologije za razpoznavo obraza že dovolj razvite, da bi bile primerne za uporabo na paketniku Direct4.me. Skozi podrobno raziskavo nekaterih najboljših že obstoječih algoritmov smo izbrali dva, ki sta se nam zdela najbolj primerna za naš primer uporabe ter ju podrobneje testirali. Za testiranje smo znotraj programa Visual Studio 2019 naredili konzolno aplikacijo, preko katere smo za vsak algoritem posebej preverjali njegovo delovanje na dveh množicah slik različnih ločljivosti. Rezultate smo predstavili v tabelah in jih analizirali ter na podlagi teh predlagali za našo rešitev primerno nizkocenovno strojno in programsko opremo.
Ključne besede: Pametni paketnik, razpoznava obraza, primerjava algoritmov, simulator
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 97; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (901,47 KB)

2.
Varnostni vidiki naprav za pametne domove
Nataša Feher, 2021, diplomsko delo

Opis: Pametni dom je kombinacija računalniških, nadzornih in komunikacijskih tehnologij, ki so povezane preko omrežja z namenom avtomatizacije celotnega sistema za zagotavljanje upravljanja, optimizacije in prilagoditve naprav in njihovih funkcij. V diplomski nalogi predstavimo pametne domove, njihov koncept, prednosti in slabosti. Predstavimo tudi varnostni vidik pametnih domov, od groženj in nevarnosti, nepredvidenih dejavnikov do rešitev na temnem spletu. Osrednji del diplomske naloge je raziskava v obliki anketnega vprašalnika, ki temelji na uporabniških navadah in seznanjenosti glede konfiguriranja naprav pametnih naprav za pametni dom med Slovenci. Po analizi raziskave smo ugotovili, da se večina uporabnikov zaveda pomena varnosti in zaščitenosti pametnih naprav, prav tako poznajo naprave dovolj dobro, da se zavedajo tudi nevarnosti uporabe pametnih domov.
Ključne besede: pametni dom, pametne naprave, internet stvari, avtomatizacija
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 73; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (831,67 KB)

3.
Razvoj aplikacije My Smart Home s pomočjo računalnika Raspberry Pi
Denis Lempl, 2021, diplomsko delo

Opis: Večja težnja po pametnih napravah je pripeljala do potrebe po razvoju aplikacije, s pomočjo katere se modernizirajo naprave, ki sicer niso povezane na internet. Namen diplomske naloge je bila prav modernizacija električnih garažnih in dvoriščnih vrat, električnih žaluzij in luči na način, da jih je mogoče upravljati preko interneta. To smo dosegli s pomočjo NestJS ogrodja, ki teče na zalednem delu aplikacije ter s pomočjo Angular ogrodja, ki teče na čelnem delu aplikacije. Prav tako smo uporabili FirebaseAuth za avtentikacijo uporabnika, tako da je uporaba aplikacije varna. Aplikacija My Smart Home omogoča enostavno in varno upravljanje naprav na daljavo in tako uporabniku olajša vsakdan.
Ključne besede: Raspberry Pi, GPIO, NestJS, Angular, pametni dom
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

4.
Primerjava meritev osvetljenosti s pametnim telefonom in klasičnim luxmetrom
Pavel Dobaj, 2021, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomske naloge nas je zanimalo, ali lahko primerjamo natančnost meritev osvetljenosti s pametnim telefonom in klasičnim luxmetrom. Meritve smo izvajali s telefoni z dvema različnima operacijskima sistemoma (Android in iOS), za katera so predstavljene tudi razlike pri merjenju osvetljenosti. V nalogi so predstavljene ugotovitve, od česa vsega je odvisna točnost meritev osvetljenosti. Trdimo lahko, da so pametni telefoni nezanesljivi za merjenje osvetljenosti tam, kjer je potrebna visoka natančnost meritev. Kdaj bomo lahko merili natančno osvetljenost s pametnimi telefoni v različnih pogojih, pa je vprašanje časa in interesa.
Ključne besede: osvetljenost, pametni telefon, mobilna aplikacija, meritve osvetljenosti
Objavljeno: 07.09.2021; Ogledov: 169; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
Simulator oblačnih storitev
Urban Kočnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izdelali simulator oblačnih storitev za testiranje povezljivih aparatov podjetja Gorenje. Simulator potrebujemo, saj nimamo dostopa in vpogleda v podatke, ki se pošiljajo aparatu. S simulatorjem bomo tako imeli dostop do teh podatkov in pri testiranju lažje določili, kje se pojavljajo napake pri komunikaciji. Predstavili smo postopek razvijanja simulatorja in kakšne vrste testiranja omogoča.
Ključne besede: simulator, oblačne storitve, pametni aparati
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 784; Prenosov: 106 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
7.
Raba Likertove lestvice v raziskavah, povezanih z informacijsko varnostjo
Gašper Kopušar, 2021, diplomsko delo

Opis: Likertova lestvica je ena najpogosteje uporabljenih (ali celo zlorabljenih) merskih instrumentov v družboslovnem raziskovanju. Raziskave, ki so se do sedaj osredotočale na Likertovo lestvico in poimenovanja besednih oznak vrednosti, so preučevale predvsem srednje vrednosti, vrednosti brez besednih oznak ter različno število stopenj lestvice. V literaturi pa po našem najboljšem vedenju nismo zasledili preučevanja besednih oznak skrajnih vrednosti. Glede na odsotnost empiričnih raziskav, ki bi ugotavljale, katere besedne oznake Likertove lestvice so v slovenščini najprimernejše kot skrajne vrednosti, smo v tem diplomskem delu izvedli eksperiment. Spletno okolje 1ka.si je naključno razvrstilo respondente v dve skupini, ki sta dobili dva enaka vprašalnika o varnosti pametnih telefonov, konstrukti pa so temeljili na varnostnomotivacijski teoriji. Vprašalnika sta se razlikovala le po besednih oznakah skrajnih vrednosti na Likertovi lestvici različni. Polovica respondentov je dobila vprašanja, na katera so odgovarjali z vrednostmi in njihovimi oznakami 1 - ˝močno se ne strinjam˝, 2 - ˝ne strinjam se˝, 3 - ˝sem nevtralen˝, 4 - ˝se strinjam˝ in 5 - ˝močno se strinjam˝. Druga polovica respondentov je odgovarjala z lestvico z vrednostmi 1 - ˝sploh se ne strinjam˝ in 5 - ˝popolnoma se strinjam˝. Ugotovili smo manjše razlike v aritmetičnih sredinah in variabilnosti konstruktov varnostnomotivacijske teorije med skupinama, a jih ni bilo mogoče posplošiti na celotno populacijo. Enako uporabni sta torej obe omenjeni ˝različici˝ Likertove lestvice v raziskavah, povezanih z informacijsko varnostjo. Prav tako smo ugotovili, da so zaznana ranljivost, zaznana resnost, učinkovitost ukrepanja in samoučinkovitost pozitivno povezani z namero za samozaščito v povezavi z uporabnikovim dojemanjem varnosti pametnega telefona.
Ključne besede: diplomske naloge, informacijska varnost, Likertova lestvica, varnostnomotivacijska teorija, pametni telefon
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (758,80 KB)

8.
Pametna mesta in domovi
Nina Sagadin, 2020, magistrsko delo

Opis: Z napredkom tehnologije, lahko vsakodnevno spremljamo nove produkte na trgu. V zadnjem času vedno več krat slišimo ali beremo o internetu stvari, pametnih mestih in domovih. Ti pojmi so relativno novi, njihove možnosti uporabe pa so že neštete. V sklopu teoretičnega dela magistrske naloge smo pisali o internetu stvari, pametnih mestih in domovih. Če se za začetek osredotočimo na IoT; ta je v le nekaj letih omogočil svojo uporabo na različnih področjih. Lahko se uporablja v avtomobilski industriji, trgovinah, kmetijstvu, farmaciji, pametnih mestih, tovarnah, pametnih domovih in še bi lahko naštevali. IoT namreč združuje množico tehnologij, ki med seboj povezujejo naprave preko omrežij ali signalov. Bolj podrobneje pa smo IoT opredelili v drugem poglavju. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na pametna mesta, ki delujejo na podlagi interneta stvari. Ta mesta namreč sistematično uporabljajo digitalne tehnologije za izboljšanje mesta na področjih kot so energija, konkurenčnost in za izboljšanje življenja prebivalcev. Zadnje teoretično poglavje pa se nanaša na pametne domove, definicijo tega pojma ter uporabo pametnih rešitev za dom. Magistrska naloga pa vsebuje tudi raziskovalni del, kjer smo raziskovali ozaveščenost in uporabo interneta stvari, pametnih mest in pametnih domov med prebivalci Republike Slovenije. Informacije smo pridobili na podlagi anketnega vprašalnika, rezultate smo pa tudi analizirali. Ugotovitve so zelo zanimive, saj kažejo tako poznavanje omenjenih pojmov, kot tudi uporabo pametnih naprav in ozaveščenost o teh pojmih po svetu in v Sloveniji. Cilj magistrske naloge je bil teoretična opredelitev interneta stvari, pametnih mest in pametnih domov ter opredeliti njihovo uporabo, naslednji cilj pa je bil ugotoviti kolikšno je poznavanje in uporaba razsežnosti interneta stvari med prebivalci Slovenije.
Ključne besede: Internet stvari, Pametna mesta, Pametni domovi
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 316; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

9.
Razvoj sistema IoT na oblačni platformi Microsoft Azure
Ivana Škender, 2020, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo razvili IoT sistem na oblačni platformi Microsoft Azure. Na oblačni platformi Microsoft Azure smo uporabili več storitev, ki so zelo uporabne na področju interneta stvari. IoT sistem v nalogi tako predstavlja napredno rešitev za razvoj pametnega IoT okolja, v katerem strojna oprema stalno spremlja vlago, temperaturo in tlak v prostorih fakultete. Oblačna platforma Microsoft Azure omogoča razvoj številnih storitev, ki so ključne v IoT sistemih. Predlagani IoT sistem predstavlja veliko možnosti za razvoj storitev na osnovi naprednih algoritmov za analitiko in umetno inteligenco v oblačni platformi Microsoft Azure.
Ključne besede: IoT, pametni IoT sistemi, oblačna platforma Azure, pametni dom, Ruuvi senzor, MQTT protokol, BLE, Raspberry Pi
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 280; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

10.
Mobilne naprave in dvofaktorska avtentikacija
Edi Belca, 2020, diplomsko delo

Opis: Vrata v našo spletno identiteto in elektronski svet, ki smo ga deležni vsak dan, so mnogokrat pomanjkljivo varovana, včasih celo z geslom, ki ga uporabljamo povsod, ker si ga tako lažje zapomnimo. Gesla so bila mnogo let edini varnostni mehanizem za povprečnega uporabnika, izjeme so bile v poslovnem svetu z bolj kompleksnimi mehanizmi. Najboljša rešitev je bila uporabljati daljša, čim bolj nesmiselna in neobičajna gesla, jih redno menjavati in povsod uporabiti drugačno geslo, kar bi ugibanje in prisilno vdiranje čim bolj otežilo ali pa celo onemogočilo. Kljub temu vsako leto še vedno ukradejo več sto milijonov gesel, ne glede na to, kako dolga in kompleksna so. S prihodom pametnih mobilnih naprav se je pojavila nova oblika zagotavljanja spletne varnosti, ki sicer ne zamenja tradicionalnih gesel, kot jih poznamo, vendar jih močno razbremeni in poveča njihovo varnost. Naenkrat je dvofaktorska avtentikacija postala dostopna vsakomur. Ne potrebujemo več dodatnih, dragih naprav v žepu, ki veljajo kot ključ v naše spletno življenje. Ta ključ so med drugim postali kar telefoni. S pomočjo deskriptivne metode analize znanstvenih in javnih virov smo ugotovili, katere metode dvofaktorske avtentikacije so trenutno v uporabi, kakšne so njihove značilnosti in kaj pomenijo za varnost uporabnikov. Sprašujemo pa se, koliko ljudje uporabljajo te nove možnosti. S pomočjo kvantitativnega raziskovanja smo ugotovili, koliko Slovenci posegajo po dvofaktorski avtentikaciji, katere metode so že uporabljali ali pa jih uporabljajo in kakšno je resnično stanje varnosti, ko uporabniške račune varujemo z dodatnim faktorjem.
Ključne besede: diplomske naloge, dvofaktorska avtentikacija, pametni telefoni, informacijska varnost, varnost uporabnikov
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 437; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici