1. Uporaba nezamenljivih žetonov v gospodarstvu : magistrsko deloManica Abramenko, 2024, magistrsko delo Opis: V okviru magistrskega dela smo preučili delovanje nezamenljivih žetonov ter njihovo vlogo v gospodarstvu. Raziskali smo tehnološko ozadje delovanja veriženja blokov, pametnih pogodb in nezamenljivih žetonov, pri tem pa smo obravnavali tudi različne vmesnike in implementacije. Zaradi naraščajoče priljubljenosti tehnologije veriženja blokov in nezamenljivih žetonov opažamo širjenje njihove uporabe v različna gospodarska področja. S pomočjo sistematičnega pregleda literature smo analizirali praktično uporabnost nezamenljivih žetonov v gospodarstvu, osredotočili smo se na različne sektorje in identificirali tako priložnosti kot tudi izzive, povezane z njihovo implementacijo.
Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, pametna pogodba, nezamenljiv žeton, žeton
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 300; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (2,71 MB) |
2. Vzpostavitev pametne organizacije s pomočjo rešitev SAPPetra Sedlašek, 2021, magistrsko delo Opis: Inovacije vladajo našim življenjem. Prva industrijska revolucija je prinesla strojno proizvodnjo ter razvoj v transportu s parno lokomotivo in železnicami. Pojavile so se prve tovarne in napredek v telekomunikaciji. Z drugo industrijsko revolucijo se razširi serijska proizvodnja, ki jo omogočita izum elektrike in tekočega traku. Mesta so rastla, tovarne so se širile. Tretja industrijska revolucija, imenovana tudi digitalna revolucija, je razširila uporabo računalnikov in interneta. Beležimo tudi pojav prvih celovitih informacijskih rešitev. Omenjene revolucije smo zgolj na kratko opisali, podrobneje pa smo se posvetili raziskovanju četrte industrijske revolucije, ki vodi spremembe v sodobnem svetu.
V času drastičnih sprememb organizacije povečujejo naložbe v tehnologijo za izboljšanje uspešnosti poslovanja, reševanje težav, doseganje operativne odličnosti in ustvarjanje vrednosti za delničarje. V magistrski nalogi smo se lotili raziskovanja digitalne transformacije.
Kako daleč so organizacije na poti do digitalne transformacije? Mnoga podjetja danes veliko vlagajo v posodobitev poslovanja z inovativnimi tehnologijami, da lahko ostajajo pred trgom in povečujejo vrednost. Čeprav to daje konkurenčno prednost, to ni dovolj. Za izstopanje v današnjem gospodarstvu morajo podjetja vseh velikosti in v vseh panogah biti okretna. Zraven digitalne transformacije smo zato raziskovali tudi pojem pametna organizacija. Podrobneje smo se ustavili pri tehnologiji, kot so umetna inteligenca, internet stvari, velike količine podatkov, računalništvo v oblaku ipd. Z nekaterimi smo se srečali že pri industriji 4.0 in digitalni transformaciji.
Omenjeno tehnologijo lahko organizacije v svoje poslovanje vključujejo s pomočjo informacijskih rešitev. V raziskavo smo zato vključili podjetje SAP kot enega izmed gigantov poslovnih informacijskih rešitev. Podrobneje smo raziskali rešitev SAP Leonardo, na koncu pa predstavili še tri primere podjetij, ki so s pomočjo SAP rešitev dosegla naziv pametne organizacije.
V magistrskem delu smo tako izpostavili pomembnost uporabe inteligentnih tehnologij v konkurenčnem, hitro spreminjajočem se svetu, ki zahteva vedno hitrejše odgovore na potrebe in želje kupcev.
Ključne besede: digitalna transformacija, industrija 4.0, pametna organizacija, SAP, inteligentna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 924; Prenosov: 87
Celotno besedilo (3,12 MB) |
3. Razvoj pametne ure na računalniški platformi Seeeduino Xiao : diplomsko deloIan Bogdan, 2021, diplomsko delo Opis: Cilj tega diplomskega dela je bil izdelati pametno uro, podobno rešitvam, ki so na trenutnem trgu, in Android aplikacijo, s katero bi jo upravljali prek komunikacije Bluetooth. Glavne naloge pametne ure so merjenje časa in srčnega utripa, prikazovanje informacij na zaslonu in komunikacija z aplikacijo Android. Predstavljamo postopek izbire in implementacije uporabljene strojne in programske opreme ter opisujemo delovanje pametne ure.
Ključne besede: Seeeduino Xiao, pametna ura, IoT, nosljiva tehnologija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 759; Prenosov: 79
Celotno besedilo (2,00 MB) |
4. Zasebnost v pametnih mestih ali zasebnost za pametne ljudi?Damjan Fujs, Blaž Markelj, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Mesta postajajo tehnološko naprednejša, zlasti, da bi zadostila potrebam vedno večjega števila ljudi. Tehnologija, predvsem »pametna« tehnologija, daje posamezniku udobje v zameno za njegovo zasebnost. Dostop do storitev je mogoč s pomočjo številnih programskih rešitev, tudi aplikacij na mobilnih napravah. Ob nevestni uporabi aplikacij ter nepoznavanju pomena varovanja zasebnosti je tveganje za poseg v zasebnost veliko. Namen prispevka je izpostaviti stališče ljudi do zasebnosti v pametnih mestih ter predstaviti, kaj so tehnologije, ki sestavljajo pametno mesto.
Metode:
Predstavljene ugotovitve so podprte z deskriptivnimi dognanji, ki temeljijo na virih in literaturi ter izvedeni raziskavi, ki smo jo analizirali s pomočjo statističnih metod.
Ugotovitve:
Poznavanje koncepta pametnih mest je na slovenskem področju izjemno slabo. Glavne ugotovitve raziskave kažejo, da ljudje niso pripravljeni bivati v pametnih mestih. Skrbi jih nivo potrebnega računalniškega znanja, ki izhaja iz posameznikovega nepoznavanja pametnih mest. Podatke, pridobljene v pametnih mestih, bi morala upravljati država in ne zasebna podjetja.
Omejitve/uporabnost raziskave
Znanstvenih objav na temo zasebnosti v pametnih mestih je malo. Omejitev predstavlja tudi ciljna skupina, ki ni na družabnih omrežjih (predvsem starejša populacija), zato bi bilo smiselno izvesti raziskavo tudi med starejšo populacijo.
Praktična uporabnost:
Izsledki raziskave nam pokažejo posameznikovo poznavanje pomena zasebnosti v pametnih mestih, kar predstavlja izhodišče za nadaljnje aplikativno in znanstveno delo na omenjenem področju.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek na izviren način obravnava aktualno tematiko, katere pomembnost bo v prihodnosti še naraščala.
Ključne besede: zasebnost, pametna mesta, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, pametna tehnologija, pametna skupnost
Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 1022; Prenosov: 127
Celotno besedilo (434,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vloga vzdrževanja v digitalni dobiŠpela Rebernik, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je raziskali in preučili pojem industrija 4.0, digitalizacijo poslovanja in povezavo zgoraj omenjenih pojmov z vzdrževanjem. V času pisanja diplomskega dela smo želeli spoznati vlogo vzdrževanja v digitalni dobi, saj vse večji razvoj tehnologije prinaša novosti, s tem pa prihajajo tudi spremembe, katere zajema industrija 4.0. Gre za četrto industrijsko revolucijo, ki prinaša spremembe na področju pametne tehnologije. Z razvojem tehnologije prihaja tudi do boljšega nadzora in analitike s področja vzdrževanja opreme, strojev, sistemov, itd., v celotnem sistemu podjetja, kar pomaga pri izboljšanju ključnih kazalcev, kot so manjša poraba energije, večja produktivnost, večja kvaliteta, večja zanesljivost in sigurnost proizvodnje, kar vodi v večji prihranek ter nenazadnje večji dobiček.
V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika o razširjenosti in uporabi vzdrževanja 4.0 celovito raziskovali omenjeno področje. Želeli smo predstaviti stanje v slovenskem gospodarstvu, zato smo se z anketnim vprašalnikom omejili le na slovenska podjetja.
Raziskava nam je bila v pomoč pri analizi implementiranosti vzdrževanja 4.0 v gospodarstvu. Med raziskavo smo pridobili zanimive ugotovitve. Povzamemo lahko, da je industrija 4.0 v Sloveniji v veliki meri že prisotna, kljub temu pa v večini podjetij še ni implementirana kot celota, kar onemogoča ključne prednosti uporabe industrije 4.0 kot take.
Pri vzdrževanju je bilo ugotovljeno, da je večina anketiranih podjetjih pri vpeljavi preventivnega vzdrževanja opazila, da jim to pomaga pri zmanjšanju stroškov in daljši življenjski dobi opreme, kljub temu pa kar nekaj posameznikov še vedno ne uporablja oz. ne vpeljuje raznih programskih orodij in tehnik, ki bi jim pomagale pri boljšem pregledu in analizi za nadaljnje delo.
Zaključimo lahko, da bo vse več ljudi začelo implementirati industrijo 4.0 v svoje sisteme, saj jim bo lahko pomagalo pri izboljšavah samega sistema in programov, hkrati pa pri zmanjšanju različnih dejavnikov, ki ogrožajo boljšo uspešnost podjetja.
Ključne besede: Digitalizacija poslovanja, industrija 4.0, vzdrževanje, pametna tehnologija.
Objavljeno v DKUM: 16.01.2020; Ogledov: 1300; Prenosov: 161
Celotno besedilo (907,19 KB) |
6. Varnost podatkov v pametnih avtomobilih : magistrsko deloPeter Petač, 2019, magistrsko delo Opis: Razvoj v avtomobilski industriji je privedel do avtomobilov, ki niso več zgolj prevozno sredstvo, temveč so postali sodobne mobilne multimedijske naprave, ki povezane med seboj, z uporabnikom avtomobila, s spletom, s proizvajalcem in z drugimi pametnimi napravami. Posledično so postali pametni avtomobili zakladnica osebnih in drugih podatkov, ki omogočajo uporabniku avtomobila varnejšo vožnjo, udobnejše (personalizirane) storitve in boljše vzdrževanje avtomobila, na drugi strani pa lahko ravno ti podatki predstavljajo tudi grožnjo zlorabe zasebnosti uporabnika pametnega avtomobila. Namen magistrskega dela je prikazati obseg zbiranja osebnih podatkov v pametnem avtomobilu, opozoriti na tveganja ob nekritičnem deljenju podatkov (ali ob povezovanju osebnih mobilnih naprav z drugimi napravami v pametnem avtomobilu), pregledati področno zakonodajo, pregledati politike zasebnosti večjih proizvajalcev avtomobilov in opozoriti na pasti. Namen je tudi osveščati uporabnike pametnih avtomobilov o zaščiti, vrednosti in pomembnosti osebnih podatkov. V drugem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki kažejo povezave med zavedanjem pomena zaščite zbranih podatkov in izobrazbo ter spolom in povezavo med poznavanjem kibernetske varnosti, zavedanjem o obsegu zbiranja podatkov pametnega avtomobila in pripravljenostjo odpovedi delu zasebnosti v zameno za pričakovane koristi/prednosti pametnega avtomobila.
Ključne besede: pametna tehnologija, pametni avtomobili, osebni podatki, politika zasebnosti, varovanje podatkov, informacijska varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 1689; Prenosov: 223
Celotno besedilo (2,21 MB) |
7. Analiza in primerjava sistemov IPFS in Ethereum SWARM za porazdeljeno in decentralizirano shranjevanje datotek : diplomsko deloManica Abramenko, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskali, kateri izmed sistemov za porazdeljeno in decentralizirano shranjevanje datotek je učinkovitejši. Takšni sistemi nudijo alternativen način shranjevanja in prenosa datotek, pri katerem se izognemo centralnemu subjektu. Implementirali smo aplikacijo s pametno pogodbo, v katero se shranjujejo zgoščevalne vrednosti datotek, ki jih naložimo v omrežji Ethereum SWARM ali IPFS in po potrebi prenesemo s pomočjo zgoščevalne vrednosti, ki služi kot naslov datoteke. Nato smo testirali, kateri izmed sistemov je zmogljivejši, preprostejši za uporabo in hitrejši pri prenosu datotek.
Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, pametna pogodba, IPFS, Ethereum SWARM
Objavljeno v DKUM: 19.08.2019; Ogledov: 2748; Prenosov: 301
Celotno besedilo (743,26 KB) |
8. Pojem pametne pogodbeAleksander Ahlin, 2018, diplomsko delo Opis: Pojem pametne pogodbe je odraz splošnega tehnološkega razvoja. Preko avtomatizacije z uporabo programske opreme se skuša racionalizirati pogodbena razmerja; tako v sklenitveni kot tudi v izpolnitveni fazi.
Pametne (pravne) pogodbe so pravne pogodbe ali elementi pravne pogodbe, ki so reprezentirane in izvedene s strani programske opreme. Posebna oblika sklenitve, na specifični digitalni platformi, vključuje programsko opremo v funkcionalni spekter pravne pogodbe in jo tako naredi 'pametno'.
Programsko opremo v okviru pametnih pogodb načeloma predstavlja digitalna platforma, zgrajena na podlagi tehnologije veriženja blokov ali sorodne tehnologije.
Tako opredeljena pametna pogodba odpira množico pravnih vprašanj z vidika samega poimenovanja, možnih zlorab, pravne definicije idr. V diplomski nalogi so obravnavana zlasti naslednja vprašanja: kam umestiti pametne pogodbe v okviru obligacijskega prava in prava varstva potrošnikov, kakšna je pravna narava pametnih pogodb, ali lahko pametne pogodbe podredimo obstoječim splošnim pravnim aktom pogodbenega prava ali pa moramo morda oblikovati nove.
Ugotovimo lahko, da gre pri pametnih pravnih pogodbah za poseben način sklenitve oz. izpolnitve pogodbenih obveznosti, ki neposredno ni urejen v pozitivnopravni zakonodaji; lahko pa se pozitivnopravna zakonodaja skupaj s pravno dogmatiko na tem področju uporablja pri presoji veljavnosti pametnih pogodb kot tudi glede nastalih pravnih učinkov.
Ključne besede: pametna pogodba, smart contract, tehnologija veriženja blokov, avtomatizacija, samoizvršljivost, začetna ponudba žetonov, kripto žeton, kripto valuta
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 4058; Prenosov: 277
Celotno besedilo (449,10 KB) |
9. Varnost pametnih domov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostEgzona Lutolli, 2018, diplomsko delo Opis: Razvoj tehnologije je konkretno posegel tudi na področje osebnega varnega prostora, ki ga predstavlja naš dom. Vse večja prisotnost pametne tehnologije na trgu je bila osnova za raziskavo, ali je vse to kar nam olajša življenje tudi varno? Prav tako hitro kot tehnologija se razvijajo tudi sistemi, ki ravno z njeno pomočjo omogočajo večji vdor v našo zasebnost. Primarni cilj diplomskega dela se osredotoča na predstavitev varnosti napredne tehnologije v primeru pametnih domov in naprav, ki jih vgrajujejo vanje. V praktičnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika anketirali potencialne uporabnike pametnih domov. Pridobili smo N=120 odgovorov s pomočjo katerih smo pridobili rezultate o mnenju glede koristnosti in varnosti uporabe pametnih domov. Na podlagi predhodno zastavljenih hipotez, smo s pomočjo rezultatov potrdili pet hipotez. Te so potrdile naše domneve o mnenju potencialnih uporabnikov glede koristnosti pametnih domov, o smatranju velikega dela gospodinjstev kot pametnih domov, o pogosti uporabi pametnih naprav v vsakdanjem življenju, o povezavi med pogostostjo uporabe in mnenjem o koristnosti pametnih domov ter o povezanosti med boljšim poznavanjem pametnih naprav in večjim zavedanjem nevarnosti pametnih domov. S pomočjo rezultatov smo zavrnili eno hipotezo, potencialni uporabniki namreč ne menijo, da so pametni domovi dovolj varni. Dve hipotezi o mnenju glede seznanitve s konceptom pametnega doma in povezanostjo med pogostostjo uporabe in večjim občutkom varnosti v pametnem domu pa nismo niti potrdili, niti ovrgli. Pričujoča raziskava je dobra osnova za številna nadaljnja raziskovanja o varnosti pametnih domov, ki bi temeljile tudi na praktičnih ugotovitvah s strani tistih, ki pametne domove že uporabljajo. Vsekakor gre v primeru pametnih domov za področje, ki že predstavlja določeno prednost vključevanja pametnih naprav v naše domove, vendar potrebuje nadaljnja raziskovanja tudi na področju varnostnih sistemov, saj gre za področje, ki zna v bodoče predstavljati pomemben del našega življenja. Ugotovitve te raziskave so pomembne tudi zaradi tega, ker gre za eno prvih raziskav na to temo, kar velja še posebej za Slovenijo, saj je pri nas koncept pametnega doma še v razvojni fazi.
Ključne besede: tehnologija, pametna mesta, pametni domovi, pametni domovi za starejše, varnost, informacijska varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1994; Prenosov: 300
Celotno besedilo (888,40 KB) |
10. Arhitektura za nadgradljivost in zamenljivost pametnih pogodb na platformi EthereumBlaž Podgorelec, 2018, magistrsko delo Opis: Preboj tehnologije veriženja blokov je omogočil oživitev in razvoj pametnih pogodb, ki omenjeni tehnologiji predstavljajo ključno dodano vrednost. Pametne pogodbe so trenutno v fazi zasnove koncepta in s tem sprožajo veliko zanimanje strokovne javnosti. Prav zaradi zgodnje faze v samem razvoju so izoblikovani vzorci dobrih praks razvoja pametnih pogodb in arhitektur decentraliziranih aplikacij, ki temeljijo na pametnih pogodbah, zelo okrnjeni. Ena od ključnih lastnosti tehnologije veriženja blokov je nespremenljivost, ki se odraža tudi na pametne pogodbe. Takšna lastnost lahko predstavlja izvedbene in varnostne težave, saj so pametne pogodbe nezamenljive in hkrati nespremenljive v trenutku, ko so nameščene v omrežje verig blokov. V magistrskem delu predlagamo arhitekturo ekosistema pametnih pogodb, ki bo učinkovito omogočala zamenljivost in nadgradljivost pametnih pogodb na platformi Ethereum. Uporabo predlagane arhitekture smo predstavili na primeru reševanja realnega izziva nadgradnje poslovnega procesa implementiranega s pomočjo pametnih pogodb.
Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, pametna pogodba, Ethereum, Solidity, nadgradljivost
Objavljeno v DKUM: 26.06.2018; Ogledov: 5507; Prenosov: 292
Celotno besedilo (1,50 MB) |
