| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ergonomija pametnih očal na primeru komisioniranja
Domen Napast, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri komisioniranju izdelkov v skladišču je cilj v najkrajšem možnem času izpolniti naročila s komisionirnih listov. Podjetja se za skrajšanje časa poslužujejo različnih metod upravljanja skladišč, še vedno pa se zaradi človeških dejavnikov pojavijo napake pri nabiranju, kar vodi v zmanjšanje učinkovitosti in zadovoljstva strank. V diplomski nalogi je preučen vpliv pametnih očal Vuzix M300 na proces komisioniranja izdelkov, in sicer kako uporaba pametnih očal z možnostjo prostoročnega upravljanja ter avtomatskega beleženja podatkov vpliva na porabljen čas in nastale napake. V teoretičnem delu so predstavljene uporabljene ergonomske metode, dosedanje ugotovitve PKP projekta Učinki uporabe pametnih očal na primeru komisioniranja, ki je služil kot podlaga za nastanek diplomske naloge, ter opis programa Siemens Jack, ki je bil uporabljen za izdelavo simulacije delovnega mesta. Temu sledijo rezultati ročnih in računalniških izračunov po predstavljenih metodah, na koncu pa je zapisana medsebojna primerjava in sklep, v katerem so predstavljene možne izboljšave.
Ključne besede: ergonomija, pametna očala, Vuzix M300, komisioniranje, OWAS, RULA, REBA, LBA, Jack PLM
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

2.
Pilotna uporaba pametnih očal za komisioniranje
Evelin Kuzma, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Dandanes pametna tehnologija dosega vse večje razsežnosti. Ta kaže prednosti tudi v proizvodno naravnanih podjetjih. V ta namen bomo raziskali obstoječe zapise o uporabi pametnih očal, poiskali primere pametnih očal na trgu in primere testiranja oziroma uporabe očal v praksi. Sledi analiza eksperimenta testiranja pametnih očal in ročnega terminala. Ugotavljali smo možne težave, ki imajo vpliv na čas skeniranja kod s pametnimi očali. Ob tem nas je zanimala možnost fizične obremenjenosti uporabnikov ob delu z očali. Temu sledi analiza anketnega vprašalnika, ki obsega tri sklope vprašanj, o uporabi pametnih očal, o uporabi ročnega terminala ter primerjavo uporabe obeh tehnologij.
Ključne besede: obogatena resničnost, pametna očala, ročni terminal, komisioniranje, produktivnost, fizična obremenjenost
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 428; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

3.
Analiza napak pri komisioniranju na primeru uporabe naglavnih prikazovalnikov
Ela Vidovič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Iz analize dosedanjih študij in izvedbe lastne ugotavljamo aplikativnost naglavnih prikazovalnikov (v nadaljevanju HMD), kot alternative drugim metodam, za preprečevanje napak v procesu komisioniranja. Rezultati analize kažejo, da je za preprečevanje napak v komisioniranju uporaba »pick-by-vision« sistema bolj učinkovita od sistemov, kot so »pick-by-paper«, »pick-by-voice«, in »cart mounted display« tehnologije. Primerjava s »pick-by-light« je doprinesla manj jasne rezultate, je pa raziskava, ki je sistem HMD označila kot bolj ugoden, razliko označila kot statistično značilno. Opažamo, da uporabniki s sistemi HMD naredijo sicer več napak, kot če uporabljajo druge sisteme, vendar sistem velik del teh napak zazna in so takoj odpravljene. Napak, ki potujejo v naslednje faze, je v primerjavi z drugimi načini najmanj. Dejstvo je pomenljivo, saj tudi zaznane napake vplivajo na produktivnost in motivacijo komisionarja. Zaznane napake v naši študiji so kljub takojšni odpravi imele zaradi podvajanja dela močnejši takojšni učinek na produktivnost uporabnika. Najpogostejše napake v dosedanjih študijah so izbor napačnega izdelka, napačna količina ter izpuščen delovni nalog. Redkeje se pojavljajo napake v postopku dela. Naša študija je vključevala nekoliko bolj zaprt sistem, ki mnogih napak ni dopuščal. Zato sta najpogostejši napaki odlaganje izdelka na napačno lokacijo ter premik napačnega izdelka. Posledica napak, ki so bile odpravljene še med delom, je predvsem podaljšan čas komisioniranja. Nezaznane napake pa bi v resničnih aplikacijah sistema HMD pustile ostrejše posledice. Pri našem eksperimentu so zaradi metode dela nekatere posledice tudi nezaznanih napak razvidne kmalu po nastanku. Ker odlaganje izdelkov ni potekalo z uporabo vozičkov za odlaganje, temveč smo izdelke med delom le premikali iz ene pozicije na skladiščnem regalu na drugo, je bilo v primeru napake to mogoče zaznati že ob naslednjem premiku istega izdelka. Do 99 % vseh napak so komisionirni sistemi zaznali še tekom dela in tako niso potovale v nadaljnje faze dela. Vsaka nezaznana napaka je tekom našega eksperimenta negativne posledice pustila v povprečju na še dodatnih 1,8 opravilnih vrsticah delovnega naloga. V nasprotju s pričakovanji iz pridobljenih rezultatov ni mogoče sklepati, da število napak pada s časom in izkušnjami pri delu. Prav tako ni bilo mogoče dokazati, da bi bili sistemi, ki uporabljajo sledenje, bolj učinkoviti za preprečevanje napak kot sistemi brez sledenja.
Ključne besede: komisioniranje, napake, HMD, pametna očala, pick-by-vision, skladiščenje
Objavljeno: 06.01.2020; Ogledov: 359; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (976,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici