| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnike
Anja Šket, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja. Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Ključne besede: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 476; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (481,83 KB)

2.
Najpogostejše ovire s katerimi se srečujejo medicinske sestre v paliativni oskrbi
Viktorija Hauptman, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo, ki se osredotoča na obvladovanje bolečine in drugih spremljajočih motečih simptomov ter lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih težav pacienta in njegovih svojcev. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom in analizo literature raziskati ovire ter težave, s katerimi se srečujejo medicinske sestre ob obravnavi posameznikov v paliativni oskrbi. Metodologija: Uporabljen je bil sistematični pregled literature. V pregled so bile vključene naslednje baze: Cobbiss, PubMed, CINAHL in ScienceDirect.. Iskanje literature je potekalo od decembra 2017 do junija 2018. Iz iskalnega nabora 1467 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 14 člankov. Izvedena je bila vsebinska analiza člankov. Rezultati: Ugotovljenih je bilo veliko ovir za vključitev paliativne oskrbe katere smo združili v podteme in v tri glavne teme: ovire s strani medicinskih sester, ovire s strani pacienta in ovire v komunikaciji. Ovire, ki se pojavljajo v domeni medicinskih sester ter tudi pacientov in svojcev, so predvsem strah, ne sprejemanje in neznanje oziroma nepoznavanje paliativne oskrbe. V temi komunikacija pa se pojavijo logistične in kulturne ovire ter prav tako strah. Diskusija in zaključek: Zgodnjo vključitev paliativne oskrbe zavira mnogo dejavnikov, pa vendar je možno vzroke odpravit. Potrebno je izobraževanje medicinskih sester na področju paliativne oskrbe in tudi komunikacije s pacientom in svojcem ter tudi izobraževanje laične populacije za lažje sprejemanje pomoči v obliki paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna zdravstvena nega in oskrba, medicinska sestra, bariere, kronične nenalezljive bolezni, komunikacija, izobraževanje.
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 908; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (456,67 KB)

3.
Pravni vidiki paliativne oskrbe
Tamara Bubnjar, 2019, magistrsko delo

Opis: Paliativna oskrba je v veliki meri še dokaj neznan pojem, ki pa ima sam po sebi velik pomen, sploh pri človeku, ki boleha za neozdravljivo boleznijo, in kateremu konec življenja se neizprosno približuje. Ljudem okoli nas sta zelo znana pojma evtanazija in pomoč pri samomoru. Vemo, da je evtanazija v naši državi zakonsko prepovedana, čeprav je v zadnjih letih veliko govora o tem, da je mogoče vendarle skrajni čas, da se le – ta uzakoni in s tem omogoča končati življenje ljudem, ki trpijo za izredno težko in neozdravljivo boleznijo ter dobesedno umirajo v težkih mukah. Hkrati je treba vzeti v obzir tudi svojce in družino, ki z bolnikom trpijo in v nemoči opazujejo njegovo trpljenje. Paliativna oskrba, kot nasprotje evtanazije, bolniku z neozdravljivo boleznijo ohranja čim boljšo kakovost življenja in zagotavlja pomoč njegovim bližnjim med boleznijo, umiranjem in žalovanjem
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstvena nega, pacientove pravice, zakonodaja, evtanazija, lajšanje bolečin, pojasnilna dolžnost, pravica do dostojanstva.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 710; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
OSVEŠČENOST LJUDI O PRAVICAH DO PALIATIVNE OSKRBE
Tjaša Šarić, 2016, magistrsko delo

Opis: Paliativna oskrba nudi holistično oskrbo kronično bolnim in umirajočim. V sedanjem času je zelo aktualna, saj se populacija ljudi stara in vedno več je potrebe po paliativni oskrbi. V empiričnem delu smo ugotavljali, kakšna je osveščenost ljudi o pravicah do paliativne oskrbe. Namen dela je bil ugotoviti, ali spol, starost in izobrazba vplivajo na osveščenost o pravicah do paliativne oskrbe. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 16 vprašanj. V raziskavi je preko spletnega mesta 1KA sodelovalo 223 anketirancev. Rezultate smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Word, Microsoft Office Excel in SPSS 20. Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so izpolnjevali v večini mlajši ljudje, ki uporabljajo internet. Večinoma so poznali termin paliativne oskrbe, kar 97 % jih je vedelo, s čim se paliativna oskrba ukvarja. Anketiranci so bili v večini dobro osveščeni o splošnih pravicah do paliativne oskrbe, ki jim pripadajo po Zakonu o pacientovih pravicah. Ovrgli smo hipotezi, da ljudje z višjo izobrazbo bolje poznajo pravice na paliativnem področju kakor ljudje z nižjo in da so starejši ljudje bolj zavzeti za tematiko paliativne oskrbe kakor mlajši. Sklep. Z raziskavo smo potrdili, da so anketiranci dobro osveščeni o pravicah glede paliativne oskrbe, kar pa se ne sklada z dognanji iz drugih raziskav, kjer je populacija anketirancev starejša. V našem primeru moramo upoštevati tudi to, da so bili anketiranci večinoma mlajši ljudje, ki so uporabniki interneta. Čeprav je paliativna oskrba na splošno vedno bolj aktualna tema že zaradi staranja populacije, bi morali na področju osveščenosti o pravicah do paliativne oskrbe še veliko postoriti, saj veliko starejših ljudi ne pozna termina paliativna oskrba, na kar kažejo dognanja tujih večjih raziskav. Vedo, da se v bolnišnicah izvaja lajšanje bolečin in trpljenja, ampak ne poznajo vseh pravic, ki jih imajo v okviru paliativne oskrbe. Tukaj bi nam bili v veliko pomoč mediji in informativni materiali v obliki zloženk, plakatov ipd.
Ključne besede: paliativna oskrba, pravice, osveščenost, hospic, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1594; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
UVAJANJE PALIATIVNE OSKRBE V DOM UPOKOJENCEV
Irma Šmelcer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni paliativna zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe bolnikov z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo, vključevanje paliativne obravnave v domove starejših občanov in vloga svojcev pri izvajanju paliativne oskrbe. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali se člani negovalnega tima čutijo usposobljeni za delo z bolnikom z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo ter ali čutijo potrebo po vključitvi paliativne oskrbe v dom upokojencev. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo in metodo anketiranja v obliki vprašalnika. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 45 anketirancev, potekala je v mesecu avgustu 2016 v enem izmed domov upokojencev. V vzorec se je uvrstilo 36 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 80 % realizacijo. Rezultati so predstavljeni pisno in v obliki tabel s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, kjer smo kot statistično metodo uporabljali frekvenčno analizo. Raziskava je pokazala, da so potrebe po paliativni oskrbi prepoznane, žal pa je prepoznana tudi problematika. Pomanjkanje specifičnega znanja, izobraževanj ter organizirane povezanosti na vseh nivojih zdravstva ne morejo zadostiti vse večjim potrebam stanovalcev z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo. Dodaten problem predstavlja kadrovska podhranjenost zdravstveno negovalnega osebja. Ob odsotnosti zdravnika je zdravstveno negovalno osebje prepuščeno samim sebi ter svojcem, ki gojijo različna pričakovanja in poslabšanja zdravstvenega stanja svojih ljubljenih sprejemajo zelo različno. Posledično pa se tako dodatno bremeni dežurne zdravniške službe, le – te pa ob napotitvah naprej, bremenijo bolnišnice. Nujno in neizogibno bo potrebno izboljšati obveščenost oziroma seznanjenost stanovalca in svojcev z napredovalo boleznijo, prognozo in pričakovanji. Sprejemanje slabe diagnoze in še slabše prognoze je prav gotovo izredno težka situacija, vendar bi pravočasni družinski sestanki tako sprejemanje prav gotovo olajšali. Pričakovanja bi bila realnejša, trenutki stanovalcev z razumevajočimi svojci pa neprecenljivi.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, komunikacija, svojci, družinski sestanek.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1603; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (328,87 KB)

6.
PALIATIVNA OSKRBA ONKOLOŠKIH PACIENTOV V TERMINALNI FAZI ŽIVLJENJA
Irena Murgoska, 2016, diplomsko delo

Opis: Paliativna zdravstvena nega je ključni del paliativne onkološke oskrbe. Osrednjo vlogo imata pacient in njegova družina. Kakovostno paliativno oskrbo se lahko zagotovi le s sinhronim delovanjem vseh članov paliativnega tima, še posebej medicinskih sester. Namen diplomskega dela je predstaviti paliativno zdravstveno nego in oskrbo onkoloških pacientov v terminalni fazi življenja in opredeliti vlogo medicinske sestre na področju onkološke paliativne zdravstvene nege.
Ključne besede: paliativna zdravstvena nega in oskrba, umiranje, bolečina, žalovanje, komunikacija, medicinska sestra
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 1842; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (829,24 KB)

7.
Seznanjenost ljudi o paliativni oskrbi
Mateja Novak, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni paliativna oskrba, njen razvoj, seznanjenost ljudi o paliativni oskrbi, hospic in umiranje. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali so ljudje seznanjeni s paliativno oskrbo in ali so mnenja, da se premalo govori o smrti. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali paliativna oskrba poveča kakovost življenja. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metodologija, natančneje anketni vprašalnik z 12 vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 naključnih oseb. Rezultate raziskave smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2013, Microsoft Office Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 20.0. Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so večinoma izpolnjevali starejši ljudje, ki so v večini (42%) mnenja, da kot skupnost o smrti in umiranju ne govorimo dovolj. Večina anketiranih (40%) ni še nikoli slišala za paliativno oskrbo, 30% anketirancev navaja, da približno vedo, kaj je paliativna oskrba, 20% anketiranih meni, da imajodovolj natančno znanje o paliativni oskrbi, 10% pa jih je slišalo samo za to ime. Kar 53% anketiranih je mnenja, da paliativna oskrba dovoljuje pacientom z neozdravljivo boleznijo živeti aktivno življenje, medtem ko jih 29% meni, da paliativna oskrba izboljšuje kakovost življenja bolne osebe. Sklep. O paliativni oskrbi bi se morali začeti več pogovarjati in o njej ljudi ozaveščati že v zdravstvenih ustanovah, saj je za umirajoče in njihove svojce znanje o paliativni oskrbi zelo pomembno. Če bi s tovrstnim ozaveščanjem začeli v zdravstvenih ustanovah, bi bili ljudje bolje informirani, hkrati pa bi informacijam bolj zaupali.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativni zdravstveni tim, paliativna zdravstvena nega, hospic, umiranje.
Objavljeno: 22.03.2016; Ogledov: 1776; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
UPORABA ZDRAVIL V ZADNJEM TEDNU ŽIVLJENJA
Nadja Lubajnšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Uvod: Na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor se dnevno srečujemo s pacientkami v paliativni oskrbi (PO). Mnogo pacientk še vedno ostane v akutni obravnavi, izvajajo se agresivni diagnostični postopki, analgetična terapija velikokrat ni urejena, aplicirajo se draga zdravila. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne kakovostne PO so deležne naše pacientke. Raziskovalna metodologija: Raziskava je potekala retrogradno. Podatki so bili zbrani iz medicinske in negovalne dokumentacije pacientk, ki so v obdobju od januarja 2011 do decembra 2013 umrle na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor. Obdelani so bili s programom Microsoft Excel in statističnim programom IBM SPSS 20. V raziskavo je bilo vključenih 150 pacientk. Za analizo je bilo primernih le 85 primerov. Rezultati: Povprečna starost pacientk je bila 64,3 leta. Vključene so bile pacientke z rakom dojke, endometrija, jajčnikov, materničnega vratu, vulve in drugo. Najpogostejša pot vnosa zdravil je bila skozi usta in v podkožje, slabi polovici pa je bila aplicirana parenteralna infuzija v žilo. Kot ključna zdravila v PO so bili v ospredju opioidi, v skupini analgetikov so to bili močni opioidi, kamor spada morfin. Aplikacija kemoterapij je bila nizka, le dobre 4 %. Razlike v aplikaciji opioidov in analgetikov v letih 2012 in 2013 ter aplikaciji podkožne in intravenozne infuzije v letih 2011 in 2013 se niso izkazale kot statistično pomembne (p ˃ 0,05). Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da so pacientke po načelih PO primerno prejemale zdravila skozi usta in v podkožje, uporaba morfina je bila na prvem mestu ključnih zdravil v PO, aplikacija kemoterapij je bila v zadnjem tednu nizka. Žal pa so pacientke bile prevečkrat izpostavljene odvzemom krvi in prejemanju zdravil v žilo.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna medicina, onkološki pacient, zdravila, zdravstvena nega
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 1450; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
10.
Paliativna zdravstvena nega starostnika
Jerneja Češek, 2014, diplomsko delo

Opis: Obsežno staranje prebivalstva in čedalje hitrejši porast pacientov z več napredovalimi kroničnimi boleznimi hitro polnita domove starejših s pacienti, ki potrebujejo paliativno zdravstveno nego in oskrbo. Zaposleni v domovih za starejše potrebujejo specifična znanja za prepoznavanje in obravnavo potreb pacientov, vključenih v paliativno zdravstveno nego, katera pa večinoma pridobivajo neformalno. V diplomskem delu smo predstavili starostnika z njegovimi potrebami in spremembami ter paliativno oskrbo in zdravstveno nego. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v negovalnem timu v Domu starejših Thermana Laško. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, na katerega je odgovarjalo 34 zaposlenih. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kako zaposleni ocenjujejo svoje znanje o paliativni zdravstveni negi in oskrbi, kako pogosto se srečujejo s pacienti, ki potrebujejo obravnavo v okviru paliativne zdravstvene nege ter ali pri delu z njimi doživljajo stiske. Polovica zaposlenih meni, da je njihovo znanje zadovoljivo, druga polovica pa jih meni, da je znanje dobro. Več kot polovica se srečuje z umirajočimi pacienti nekajkrat na mesec, skoraj četrtina se z njimi srečuje vsak teden ali še pogosteje. Več kot dve tretjini zaposlenih navaja, da pri delu z umirajočimi doživljajo stiske, večina jih je s stiskami tudi občasno preobremenjena. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je dodatno izobraževanje o paliativni zdravstveni negi za zaposlene v domu starejših zelo pomembno.
Ključne besede: starostnik, socialno-varstvena ustanova, umiranje, paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, hospic
Objavljeno: 13.06.2014; Ogledov: 2312; Prenosov: 702
.pdf Celotno besedilo (996,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici