| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnike
Anja Šket, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja. Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Ključne besede: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 474; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (481,83 KB)

2.
Poznavanje, dojemanje in odnos zdravstvenega osebja do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem na urgenci in kardiološkem oddelku
Ines Brezočnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pacienti z akutnim srčnim popuščanjem pogosto iščejo pomoč na urgenci, kjer se zdravstveni delavci s takšno boleznijo srečujejo v zgodnjem ali poznem oz. zadnjem stadiju in prav pri slednjem, se morajo bolj osredotočiti na nudenje paliativne oskrbe takšnim pacientom. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšno je poznavanje, dojemanje in odnos zdravstvenega delavca na urgenci in kardiološkem oddelku do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, ter morebitne ovire. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z metodo anketiranja. Pri tem smo izvedli presečno deskriptivno raziskavo, ki je potekal meseca avgusta 2019. Rezultati: S pomočjo raziskave, smo ovrgli hipotezo 1, da med urgenco in kardiološkim oddelkom obstajajo statistično signifikantne razlike v znanju izvajanja paliativne oskrbe med zdravstvenim osebjem in hipotezo 2, da zdravstveno osebje na urgenci prepozna več ovir za nudenje paliativne oskrbe v primerjavi z zaposlenimi na kardiološkem oddelku, saj je bila statistična signifikanca pri vseh vprašanjih večja od 0,05. Hipotezo 3, smo delno potrdili, saj obstaja le eno stališče, kjer je bila ugotovljena povezava. To stališče je bilo: »Kardiologija, splošna medicina in interna medicina se lahko učijo iz strokovnega znanja o medicini za paliativno oskrbo« (p<0,05). Diskusija in zaključek: Menimo, da je poznavanje paliativne oskrbe na kardiološkem oddelku in urgentnem centru dobro in ne obstajajo večje razlike. Čeprav pa bodo za izboljšanje poznavanja, dojemanja in odnosa zdravstvenega osebja do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, še potrebna dodatna izobraževanja.
Ključne besede: Akutno srčno popuščanje, kronično srčno popuščanje, paliativna oskrba, stališča, znanje, zaznane ovire, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 322; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
Najpogostejše ovire s katerimi se srečujejo medicinske sestre v paliativni oskrbi
Viktorija Hauptman, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo, ki se osredotoča na obvladovanje bolečine in drugih spremljajočih motečih simptomov ter lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih težav pacienta in njegovih svojcev. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom in analizo literature raziskati ovire ter težave, s katerimi se srečujejo medicinske sestre ob obravnavi posameznikov v paliativni oskrbi. Metodologija: Uporabljen je bil sistematični pregled literature. V pregled so bile vključene naslednje baze: Cobbiss, PubMed, CINAHL in ScienceDirect.. Iskanje literature je potekalo od decembra 2017 do junija 2018. Iz iskalnega nabora 1467 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 14 člankov. Izvedena je bila vsebinska analiza člankov. Rezultati: Ugotovljenih je bilo veliko ovir za vključitev paliativne oskrbe katere smo združili v podteme in v tri glavne teme: ovire s strani medicinskih sester, ovire s strani pacienta in ovire v komunikaciji. Ovire, ki se pojavljajo v domeni medicinskih sester ter tudi pacientov in svojcev, so predvsem strah, ne sprejemanje in neznanje oziroma nepoznavanje paliativne oskrbe. V temi komunikacija pa se pojavijo logistične in kulturne ovire ter prav tako strah. Diskusija in zaključek: Zgodnjo vključitev paliativne oskrbe zavira mnogo dejavnikov, pa vendar je možno vzroke odpravit. Potrebno je izobraževanje medicinskih sester na področju paliativne oskrbe in tudi komunikacije s pacientom in svojcem ter tudi izobraževanje laične populacije za lažje sprejemanje pomoči v obliki paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna zdravstvena nega in oskrba, medicinska sestra, bariere, kronične nenalezljive bolezni, komunikacija, izobraževanje.
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 906; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (456,67 KB)

4.
Umirajoči starostnik v institucionalnem varstvu: vidik negovalnega osebja
Urška Granda, 2019, diplomsko delo

Opis: Uvod: Delež starostnikov se na svetovni ravni hitro povečuje in s tem se podaljšuje življenjska doba ljudi. Velik delež starostnikov terminalno fazo življenja preživi v domovih za ostarele, kjer ima paliativna oskrba pomembno vlogo. V diplomskem delu smo opisali paliativno oskrbo starostnika v procesu umiranja v institucionalnem varstvu ter raziskali vidik negovalnega osebja na paliativno oskrbo starostnika v procesu umiranja. Metode: Izhodišča za izdelavo zaključnega dela so bila povzeta iz strokovnih in znanstvenih literatur, člankov in internetnih virov (znanstveni članki). Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja z deduktivnim pristopom. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Glede na predpripravljene kode smo ugotavljali njihovo pojavnost pri negovalnem osebju. Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da je tim zdravstvene nege in oskrbe v izbranih institucijah zelo naklonjen terminalno bolnim starostnikom, počutijo se usposobljene izvajati paliativno oskrbo, kar je ključnega pomena pri zagotavljanju udobja umirajočega. Iz rezultatov ankete lahko sklepamo, da se trudijo zagotoviti dobro oskrbo, čeprav menijo, da za to nimajo na voljo dovolj kadra. Razprava in zaključek: Primerjalne ankete so pokazale podobne rezultate zato sklepamo, da je paliativna oskrba v institucionalnem varstvu še vedno premalo organizacijsko vodena in podprta z izobraževanji, saj je lastno mnenje o poznavanju nečesa, za kar se nismo priučili, lahko tudi precenjeno.
Ključne besede: odnos, medicinske sestre, paliativna oskrba, umiranje, starejši, dom za starostnike.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 513; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
Pravni vidiki paliativne oskrbe
Tamara Bubnjar, 2019, magistrsko delo

Opis: Paliativna oskrba je v veliki meri še dokaj neznan pojem, ki pa ima sam po sebi velik pomen, sploh pri človeku, ki boleha za neozdravljivo boleznijo, in kateremu konec življenja se neizprosno približuje. Ljudem okoli nas sta zelo znana pojma evtanazija in pomoč pri samomoru. Vemo, da je evtanazija v naši državi zakonsko prepovedana, čeprav je v zadnjih letih veliko govora o tem, da je mogoče vendarle skrajni čas, da se le – ta uzakoni in s tem omogoča končati življenje ljudem, ki trpijo za izredno težko in neozdravljivo boleznijo ter dobesedno umirajo v težkih mukah. Hkrati je treba vzeti v obzir tudi svojce in družino, ki z bolnikom trpijo in v nemoči opazujejo njegovo trpljenje. Paliativna oskrba, kot nasprotje evtanazije, bolniku z neozdravljivo boleznijo ohranja čim boljšo kakovost življenja in zagotavlja pomoč njegovim bližnjim med boleznijo, umiranjem in žalovanjem
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstvena nega, pacientove pravice, zakonodaja, evtanazija, lajšanje bolečin, pojasnilna dolžnost, pravica do dostojanstva.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 706; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
Vpliv odločbe v zadevi "Lambert in ostali proti Franciji" na slovensko zakonodajo
Matej Galić, 2017, diplomsko delo

Opis: Človekovo življenje lahko ponazorimo s časovno premico limitirano z začetkom in koncem. Začetek predstavlja rojstvo, konec pa smrt. Smrt je namreč tako kot rojstvo biološki proces, ki doleti vsakega človeka, enega prej, drugega pozneje. Napredovanje medicine, zlasti intenzivne je omogočilo premik ločnice med življenjem in smrtjo v smeri življenja in preložilo smrt za določen čas. V življenju pa pride do situacije, ko je prelaganje smrti nesmiselno oz. v breme posameznika in je dobro ločnico premakniti v smeri smrti. To prihaja v poštev pri bolnikih, pri katerih je bolezen prešla že v takšen stadij, ko jim intenzivno zdravljenje več ne koristi, k večjemu jim je v breme zato se prikaže možnost ukinitve le-te ali pri trajno vegetativnih pacientih. O tem je govora v diplomski nalogi, ki je sestavljena iz treh poglavij. V prvem poglavju je predstavljena zadeva Lambert in ostali proti Franciji, ki se je znašla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), in katere odločitev velikega senata je razburkala evropsko in s tem slovensko javnost z vidika varstva pacientovih pravic. ESČP je namreč potrdilo sodbo francoskega državnega sveta (Conseil d'État) in odločilo, da Francija z odklopom sonde ter posledično prenehanjem umetnega hranjenja in hidriranja Lamberta, ki bi povzročilo njegovo postopno smrt, ne bi kršila 2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. V drugem poglavju diplomske naloge je predstavljen pogled slovenskega zakonodajalca na dano sodno zadevo oz. kako je v Sloveniji zagotovljeno varstvo pravic na smrt bolnih bolnikov. Pri tem izhaja, da sta evtanazija, ki je v kazenski zakonodaji obravnavana kot uboj in (zdravnikova) pomoč pri samomoru absolutno prepovedani, in da je življenje kot temeljna človekova pravica zavarovana ne samo z Ustavo RS in mednarodnimi akti temveč tudi s številnimi zakoni, kjer ima posebno vlogo od leta 2008 Zakon o pacientovih pravicah. Dano področje so še bolj poglobila in opredelila Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini, s tem da so ločila evtanazijo kot umotno povzročeno smrt iz usmiljenja pri umirajočih oz. neozdravljivo bolnih ljudeh od opustitve ali odtegnitve zdravljenja pri bolnikih, za katere takšno zdravljenje predstavlja le še veliko breme in trpljenje. Določajo namreč, da je v takem primeru bolnika potrebno vključiti v proces paliativne oskrbe, kjer se mu lajša trpljenje in se ga pripravlja na poslednjo pot- smrt. V zadnjem tretjem poglavju pa je na kratko predstavljeno slovensko društvo Hospic, ki deluje z izključnim namenom nudenja oskrbe težko bolnim oz. umirajočim ljudem ter moralno oporo njihovim svojcem. V diplomski nalogi je ugotovljeno, da se slovenska zakonodaja pokriva s francosko zakonodajo t.j. zakonodajo države, kjer se je zadeva odvijala, glede varstva pravic neozdravljivo bolnih ali umirajočih bolnikov, in da je le-to urejeno v skladu z standardi ustreznega varstva pacientovih pravic.
Ključne besede: zadeva Lambert in ostali proti Franciji, evtanazija, paliativna oskrba, smrt, odtegnitev ali opustitev zdravljenja
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 733; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Izobraževanje na področju paliativne oskrbe
Nataša Kurnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba je nepogrešljiv del zdravstvene nege in pomeni izpolnitev vseh potreb pacienta v času bolezni, ki je neozdravljiva ter umiranja. Z naraščanjem kroničnih obolenj in čedalje daljše življenjske dobe je potreba po paliativni oskrbi vse večja, s tem pa tudi potreba po ustrezno usposobljenih in izobraženih zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako izvajalci zdravstvene nege in oskrbe ocenjujejo svoje znanje o paliativni oskrbi. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik z 17-imi vprašanji. Razdelili smo 150 anketnih vprašalnikov, vrnjenih smo dobili 113, kar predstavlja 75 % odzivnost. Raziskava je potekala od avgusta do oktobra 2016. Podatke pridobljene z raziskavo smo analizirali s programom Microsoft Office Excel 2010 in statističnim programom SPSS 20,0. Za analizo rezultatov sta bili uporabljeni deskriptivna statistika in bivariatna analiza (hi-kvadrat test). Rezultati: Ob delu z umirajočimi pacienti, ki umirajo izvajalci zdravstvene nege in oskrbe občutijo različne občutke, najpogosteje pa doživljajo žalost, nemoč, neugodje in tesnobo. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da anketiranci svoje znanje o paliativni oskrbi ocenjujejo kot dobro. Le 28 % anketirancev je svoje znanje o paliativni oskrbi pridobilo tekom šolanja. Rezultati raziskave tudi kažejo, da si izvajalci zdravstvene nege in oskrbe želijo dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Raziskava je pokazala, da obstaja statistično pomembna povezanost med stopnjo izobrazbe izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe in željo po dodatnih izobraževanjih (p = 0,044). Sklep: Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe ob delu z umirajočimi občutijo različne občutke. Največ znanja o paliativni oskrbi so pridobili v delovni organizaciji in ga ocenjujejo kot dobro. Želijo pa si dodatnih izobraževanj, saj so mnenja, da bi dodatno izobraževanje o paliativni oskrbi izboljšalo paliativno oskrbo pacientov.
Ključne besede: paliativna oskrba, medicinske sestre, izobraževanje.
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 1193; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

8.
Etični vidik oskrbe osebe z demenco ob koncu življenja
Valentina Goršak Lovšin, 2017, magistrsko delo

Opis: Število dementnih oseb povsod v razvitem svetu narašča. Tisti, ki doživijo zadnji stadij bolezni, so popolnoma odvisni od drugih ljudi. Brez ustrezne oskrbe umrejo, ker v ničemer ne morejo poskrbeti zase. Niso sposobni izražati svojih potreb. V takem stanju sta vprašljivi njihovo dostojanstvo in avtonomija. Večkrat so podvrženi številnim nepotrebnim medicinskim postopkom in obravnavam, ki ne prinesejo izboljšanja stanja, temveč povečajo trpljenje. V nalogi je bila uporabljena kvantitativna in deskriptivna raziskovalna metoda s kritičnim pregledom literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Izvedli smo anketo, za katero smo uporabili vprašalnik, kombiniranega zaprtega in odprtega tipa. Za obdelavo podatkov smo uporabili Microsoft Office Excel program. Raziskavo smo izvedli med zdravstvenimi delavci in njihovimi sodelavci v petih slovenskih domovih za starejše in na psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. V raziskavo smo uvrstili 114 pravilno izpolnjenih vprašalnikov Zdravstveni delavci in sodelavci v zavodih poznajo potrebe umirajočih dementnih bolnikov, so sočutni in empatični. Smatrajo, da so dovolj kompetentni za oskrbo omenjenih bolnikov. Kljub temu jih večina meni, da potrebujejo dodatna znanja. Veliko njih čuti nemoč in stres, vendar delovnega mesta ne bi zamenjali. Kritični so do opuščanja in slabega dela sodelavcev. Sami za sebe menijo, da ravnajo vedno etično, česar pa ne morejo trditi za sodelavce. Mlajši, manj izkušeni delavci pogosteje v življenju umirajočih dementnih oseb, ne najdejo smisla, ali o njem ne razmišljajo. Določeno stopnjo rutine in okrnjene nege smo zaznali pri starejših srednjih medicinskih sestrah. Za optimalno oskrbo umirajočih dementnih oseb je primerna paliativna oskrba, ki daje odgovor na potrebe bolnikov, svojcev in poklicnih oskrbovalcev. V Sloveniji je bolniki skoraj niso deležni, tudi v tujini imajo težave z nameščanjem dementnih bolnikov v paliativno oskrbo. Delavci, ki skrbijo za umirajoče dementne bolnike, poznajo na splošno paliativno oskrbo dementnih oseb, poglobljenih znanj nimajo, kljub temu se trudijo zadovoljiti potrebe in poskrbeti za čim večje udobje.  
Ključne besede: pozni stadij demence, paliativna oskrba dementnih bolnikov, etika, kakovost življenja
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 1270; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

9.
OSVEŠČENOST LJUDI O PRAVICAH DO PALIATIVNE OSKRBE
Tjaša Šarić, 2016, magistrsko delo

Opis: Paliativna oskrba nudi holistično oskrbo kronično bolnim in umirajočim. V sedanjem času je zelo aktualna, saj se populacija ljudi stara in vedno več je potrebe po paliativni oskrbi. V empiričnem delu smo ugotavljali, kakšna je osveščenost ljudi o pravicah do paliativne oskrbe. Namen dela je bil ugotoviti, ali spol, starost in izobrazba vplivajo na osveščenost o pravicah do paliativne oskrbe. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 16 vprašanj. V raziskavi je preko spletnega mesta 1KA sodelovalo 223 anketirancev. Rezultate smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Word, Microsoft Office Excel in SPSS 20. Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so izpolnjevali v večini mlajši ljudje, ki uporabljajo internet. Večinoma so poznali termin paliativne oskrbe, kar 97 % jih je vedelo, s čim se paliativna oskrba ukvarja. Anketiranci so bili v večini dobro osveščeni o splošnih pravicah do paliativne oskrbe, ki jim pripadajo po Zakonu o pacientovih pravicah. Ovrgli smo hipotezi, da ljudje z višjo izobrazbo bolje poznajo pravice na paliativnem področju kakor ljudje z nižjo in da so starejši ljudje bolj zavzeti za tematiko paliativne oskrbe kakor mlajši. Sklep. Z raziskavo smo potrdili, da so anketiranci dobro osveščeni o pravicah glede paliativne oskrbe, kar pa se ne sklada z dognanji iz drugih raziskav, kjer je populacija anketirancev starejša. V našem primeru moramo upoštevati tudi to, da so bili anketiranci večinoma mlajši ljudje, ki so uporabniki interneta. Čeprav je paliativna oskrba na splošno vedno bolj aktualna tema že zaradi staranja populacije, bi morali na področju osveščenosti o pravicah do paliativne oskrbe še veliko postoriti, saj veliko starejših ljudi ne pozna termina paliativna oskrba, na kar kažejo dognanja tujih večjih raziskav. Vedo, da se v bolnišnicah izvaja lajšanje bolečin in trpljenja, ampak ne poznajo vseh pravic, ki jih imajo v okviru paliativne oskrbe. Tukaj bi nam bili v veliko pomoč mediji in informativni materiali v obliki zloženk, plakatov ipd.
Ključne besede: paliativna oskrba, pravice, osveščenost, hospic, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1591; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
ODNOS STAROSTNIKOV DO PALIATIVNE OSKRBE IN PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE
Polona Maučec, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. V zdravstveni negi sta komunikacija in dober odnos med patronažno medicinsko sestro in starostnikom, ki je kronično bolan, pomemben dejavnik. Vse več pacientov z napredovalimi kroničnimi boleznimi si želi ostati v domači oskrbi. Tako ima patronažna medicinska sestra pomembno vlogo pri kakovostni zdravstveni obravnavi starostnika. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal trideset starostnikov, starih med 65 in 92 let. Podatke smo zbrali ob kurativnih obiskih patronažnih medicinskih sester; uporabili smo strukturirani vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da so starostniki v odnosu s patronažno medicinsko sestro zadovoljni. Pokažejo nam, da so v zdravstveni negi starostnika na domu pomembni komunikacija, informacije v zvezi z zdravljenjem in kakovosten odnosov patronažnih medicinskih sester. Bolezen vpliva na kakovost življenja starostnika, vendar ne glede na bolezen starostniki nočejo govoriti o staranju in smrti. Sklep. Odnos starostnikov do patronažne medicinske sestre je pozitiven in kakovosten. Starostniki na domu, ki so potrebni pomoči, se še kako razveselijo patronažne medicinske sestre, saj jim ta nudi pogovor in pomoč pri lajšanju bolezni. Paliativna oskrba je del zdravstvenega sistema, zato je vloga patronažne medicinske sestre pri osveščanju kronično bolnih starostnikov o paliativni oskrbi še kako pomembna.
Ključne besede: starostnik, kakovost odnosov, patronažna medicinska sestra, paliativna oskrba
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 1126; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (626,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici