1. Spremembe izbranih podnebnih kazalcev in klimatskih tipov v Evropi do konca 21. stoletja : magistrsko deloMatej Meško, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so analizirane spremembe izbranih podnebnih kazalcev in spremembe razporeditev podnebnih tipov od leta 1981 do leta 2100 na podlagi štirih 30-letnih obdobij. V teoretičnem delu sta orisana geografsko in podnebno stanje Evrope, kjer so izpostavljeni ključni dejavniki, ki so vzajemno vplivali na razporeditev podnebnih tipov, v našem primeru po Köppenovi podnebni klasifikaciji. Predstavljeni so tudi naravni in antropogeni vzroki za podnebne spremembe, ki jih že širša stroka vsakoletno bolj raziskuje. Pri tem se uporabljajo različni podnebni modeli in scenariji, ki napovedujejo različne intenzitete sprememb. Delo je nastalo na podlagi podatkov modela MPI-ESM1-2-HR in pesimističnega scenarija SSP-585. Pridobljene podatke iz CHELSA CLIMATE smo oblikovali v orodjih GIS za svoje potrebe ter analizirali spremembe razporeditev podnebnih tipov in sedmih izbranih kazalcev: letne povprečne temperature zraka, povprečne maksimalne temperature zraka, povprečne minimalne temperature zraka, letne višine padavin, dolžine rastnih dob, število dni s temperaturo nad 10 °C in število dni s snežno odejo. Analize so ugotovile spremembe pri vseh kazalcih, pojavile pa so se velike regionalne spremembe v intenzivnosti sprememb. Predvsem zahodni deli celine in tudi osrednji deli so izkazovali manjše spremembe, medtem ko se pri vseh kazalcih izpostavljajo prostori Južne, Severne in Vzhodne Evrope za območja največjih sprememb. Napovedi prikazujejo visok porast temperatur, zmanjšanje padavin, povečanje rastnih dob in števila dni s temperaturo nad 10 °C ter zmanjšanje števila dni s snežno odejo. Kot posledica sprememb kazalcev je tudi sprememba v razmestitvi podnebnih tipov. Na večino Evrope bi se razširili toplejši podnebni tipi, medtem ko bi hladnejši ostali omejeni le na visokogorje in skrajne severne dele celine. Spremembe kazalcev imajo in bodo imele katastrofalne posledice za naravo in človeka.
Ključne besede: Evropa, podnebne spremembe, podnebje, temperatura, padavine, Köppen, 21. stoletje.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (3,26 MB) |
2. Podnebne značilnosti KoroškeAleš Praprotnik, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo proučevali podnebne značilnosti statistične regije Koroške. Analizirali smo 11 različnih podnebnih parametrov, ki jih beležijo meteorološke postaje. Nekatere meteorološke postaje so ob koncu 20. stoletja prenehale delovati, druge so imele izpad beleženja podatkov, zato smo pri določenih morali podatke interpolirali, da smo lahko proučevali enako dolgo obdobje. Vsaka izmed treh dolin – Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska – ima postaje razporejene na različnih lokacijah in nadmorskih višinah, kar omogoča dobro pokritost območja in s tem posledično odražanje podnebja. V Mežiški dolini smo obravnavali 7 postaj, v Mislinjski 5 in v Zgornji Dravski dolini 6. Postaja na Uršlji gori je bila uporabljena v analizah, kjer je bilo to smotrno. Postaji pod Šumahovim vrhom v Črni na Koroškem ter pod Kremžarjevim vrhom v Slovenj Gradcu nista bili uporabljeni za resne analize kot druge postaje, saj sta imeli obdobje delovanja prekratko. Podobno velja za postajo Zgornje Kaple.
Rezultati analiz vseh vključenih postaj so v našem primeru najboljši pokazatelj, kakšno podnebje je na Koroškem. Pridobili smo znanje, kateri del Koroške ima največ padavin, kateri najmanj, kje so temperature v povprečju najvišje in kje najnižje. Enako velja za vse ostale uporabljene parametre. Trend podnebnih elementov je pokazal, da je Koroška prav tako izpostavljena podnebnim spremembam – nekaterim bolj, nekaterim manj. Skupna analiza je pokazala, da ima Koroška negativen trend skoraj pri vseh postajah, kar pomeni, da bomo v prihodnosti čedalje bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam.
Ob koncu naloge smo preko pridobljenih podatkov trenda skušali še projicirati podnebne spremembe na kmetijstvo, energetiko in fenofaze na nivoju regije. Pomagali smo si z znanjem, ki smo ga pridobili med študijem, ter preko letnih poročil Republike Slovenije za okolje ter poročil drugih strokovnjakov. Ugotavljamo, da vsak odklon od dolgoletnega povprečja pomeni nove težave, ki prizadenejo tako kmetijstvo in gospodarstvo kot vsakdan vseh ljudi. Podnebne spremembe niso neznanka, so vedno bolj zaznavne in čedalje bolj vpete v naš vsakdan. Pomembno je, da se naučimo varovati naravo in jo ohranjati v dobrem stanju, dokler je to še mogoče, kajti ko presežemo njeno mejo »absorbiranja« pridelanih odpadnih materialov in drugih snovi, potem je njeno stanje uničeno in ga je (ne)mogoče vrniti v prvotno. Proces čiščenja in obnove npr. določenega degradiranega območja (na Koroškem je takšen primer Zgornja Mežiška dolina, ki je onesnažena s svincem) je zelo dolgotrajen in (pre)drag postopek, ki lahko odločilno vpliva na nadaljnje procese (bodisi z zmanjšanjem ali pa celo s prenehanjem sanacije degradiranih območij).
Ključne besede: Koroška, Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska dolina, podnebje, trend, padavine, podnebne spremembe.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 2790; Prenosov: 277
Celotno besedilo (3,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Trendi temperatur, višine padavin in vodne bilance v Mariboru v obdobju 1876-2010Igor Žiberna, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: V članku so prikazani trendi temperatur, padavin, evapotranspiracije in vodne bilance za meteorološko postajo Maribor v obdobju 1876-2010. Analizirane so spremembe mesečnih, sezonskih in letnih povprečij v opazovalnih nizih. Obravnavana je tudi dinamika sprememb trendov v opazovalnem obdobju. Prikazane so povezave med trendi temperatur in Sončevo aktivnostjo.
Ključne besede: Maribor, temperatura, padavine, višina padavin, vodna bilanca, podnebne spremembe
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1523; Prenosov: 153
Celotno besedilo (291,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. MOŽNOST ODJEMA VODE IZ REKE MURE ZA NAMAKANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V KATASTRSKI OBČINI GORNJA BISTRICATomaž Ciglar, 2014, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se obravnava možnost odjema vode iz reke Mure in njenih rokavov za namakanje kmetijskih zemljišč v katastrski občini Gornja Bistrica. Prav tako se obravnava potreba po namakanju poljščin, saj rastline s padavinami v času vegetacije ne dobijo zadostne količine vode. Količina padavin se v zadnjih šestih letih manjša; v letu 2009 je padlo v vegetacijskem obdobju nekaj več kot 600 mm padavin, v letu 2013 pa samo še 430 mm. Velik problem predstavlja neenakomerna porazdelitev padavin, za katero je dober primer leto 2013, ko je celo leto padlo 912 mm, kar je nadpovprečje zadnjih nekaj let, vendar je julija, ko je bilo povprečje temperatur najvišje, padlo zgolj 14,8 mm padavin. To je povzročilo na poljščinah nepopravljivo škodo in s tem tudi velik izpad pridelka¸ ter posledično izpad prihodka. Da bi se temu izognili, je potrebno zgraditi namakalne sisteme, s katerimi bi lahko nadomestili pomanjkanje padavin. Katastrska občina Gornja Bistrica ima 250 ha obdelovalnih površin od tega bi se namakalo 160 ha. Za namakalni sistem takega obsega je potrebno zagotoviti vodni pretok 160 l/s. Ugotovili smo, da bi lahko obnovljena stara struga reke Mure zagotavljala potrebno količino vode za namakalni sistem z minimalnim vplivom na vodni režim.
Ključne besede: reka Mura, namakanje, padavine, temperatura, namakalni sistemi, vodni pretok, kmetijska zemljišča
Objavljeno v DKUM: 30.06.2014; Ogledov: 2332; Prenosov: 331
Celotno besedilo (2,99 MB) |
6. Šolska meteorološka postaja kot primer medpredmetnega poučevanja pri fiziki in tehnikiSilva Krevzel, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavimo projekt od ideje do izdelave meteorološke postaje.
Projekt je sestavljen z različnih področij. V prvem delu predstavimo fizikalne količine pri merjenju vremena, kar je vplivalo na pogoje izdelave izdelka.
Ključne besede: meteorologija, vremenska hišica, tlak, temperatura, vlažnost, veter, padavine
Objavljeno v DKUM: 20.06.2013; Ogledov: 1794; Prenosov: 366
Celotno besedilo (7,35 MB) |
7. NEKATERI TESTI ZA ODKRIVANJE TRENDOV IN PRELOMNIH TOČK NA KLIMATSKIH PODATKIH ZA SLOVENIJOVesna Medved, 2012, diplomsko delo Opis: Na podlagi podatkov o temperaturah zraka in količini padavin, ki smo jih pridobili iz arhivov urada Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), smo proučevali trende v Sloveniji od leta 1951 do 2010. Iz povprečnih dnevnih temperatur zraka in dnevnih količin padavin smo za 13 reprezentativnih meteoroloških postaj izračunali letna in polletna povprečja za temperature ter letno in polletno količino padavin. Rezultati različnih testov za ugotavljanje trendov so v večini primerov pokazali značilne trende povprečnih letnih in polletnih temperatur. Izjema je bil Portorož pri vseh analiziranih časovnih vrstah, prav tako statistično značilnega trenda nismo opazili pri hladni polovici leta v Jeruzalemu, Črnomlju, Kredarici in Bilju. Letne in polletne količine padavin v opazovanem obdobju niso kazale značilnih trendov, pri tem je bila izjema Kočevje pri vseh časovnih vrstah in Bilje v hladni polovici leta. Nadalje smo z računalniškim programom Change-Point Analyser ugotavljali prelomna leta za vse časovne vrste izbranih meteoroloških postaj. Ugotovili smo, da je bilo prelomno leto za časovno vrsto povprečnih temperatur zraka v topli polovici leta pri večini postaj okoli leta 1981, za hladno polovico okoli leta 1987 in za celoletno obdobje okoli leta 1988. Pri podatkih o količini padavin smo prelomna leta zaznali le za nekatere meteorološke postaje.
Ključne besede: padavine, temperature, Slovenija, analiza trenda, prelomna točka
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 1948; Prenosov: 180 (1 glas)
Celotno besedilo (889,39 KB) |
8. DIDAKTIČNI MODEL ZA PRIKAZ KROŽENJA VODE V NARAVIMaja Lončar, 2011, diplomsko delo Opis: Za vsa živa bitja je voda življenjskega pomena. V naravi voda nenehno kroži. Začetek in konec kroženja vode je praviloma v morju. V obliki vodne pare pride voda v zrak z izhlapevanjem iz raznih vodnih površin in vlažnih tal, oddajajo pa jo tudi živa bitja. V višjih zračnih plasteh se vodna para ohlaja in združuje v oblake. Tam se para spremeni v kapljice ali ledene kristale, nato pa se v obliki dežja ali snega vrne nazaj na Zemljo. Veliko vlogo pri kroženju vode ima sončna energija, saj se kar četrtina sončne energije porabi za kroženje vode.
Ker je v šoli pri pouku zaželeno, da se čim več stvari demonstrira, saj lahko tako najbolj nazorno prikažemo procese in predmete, je nastalo to diplomsko delo. V njem je prikazan didaktični model za prikaz kroženja vode na Zemlji ter njegova umestitev v pouk, zasnovan na učnih načrtih za naravoslovje v 6. in 7. razredu ter biologije v 8. razredu osnovne šole. Prav tako so v diplomskem delu prikazane priprave in učni listi za učno uro na temo kroženje vode za vse tri razrede.
Ključne besede: voda, kroženje vode, didaktični model, padavine, izhlapevanje, kondenzacija, morje, reke, Sonce
Objavljeno v DKUM: 12.12.2011; Ogledov: 5777; Prenosov: 487
Celotno besedilo (2,75 MB) |
9. KAKO Z UČENCI SPREMLJATI VREME IN KLIMATSKE SPREMEMBE V REGIONALNEM OKOLJUJanja Vodušek, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, kako lahko z učenci na razredni stopnji merimo fizikalne količine, ki določajo stanje vremena, ter na podlagi obdelave podatkov spremljamo klimatske spremembe v regionalnem okolju. Klimatske spremembe v obliki ekstremnih vremenskih pojavov predstavljajo danes vse večjo grožnjo našemu planetu. Ker se klimatske spremembe, v smislu spreminjanja temperature ter količine in vrste padavin, odražajo različno glede na posamezne regije, smo se v diplomskem delu osredotočili za spremljanje klimatskih sprememb na območje Maribora. Predstavili smo rezultate merjenj, pridobljenih na Agenciji RS za okolje. Grafično smo prikazali povprečne januarske, julijske in letne temperature ter povprečno količino padavin v Mariboru. Predstavljeni podatki so osnova za nadaljnjo dolgoročno spremljanje klimatskih sprememb z učenci, kjer poleg eksperimentalnega dela, dajemo poudarek tudi na obdelavi podatkov. V okviru eksperimentalnega dela smo prikazali postopek izdelave vremenske hišice in dežemera, v smislu obdelave podatkov pa smo pripravili tabele in grafe, kamor lahko učenci vpisujejo podatke ter rišejo histograme in kolačnike. Izdelali smo tudi podlago za prikaz podatkov, ki smo jo razdelili na tri dele. V prvem delu je tabela za mesečno merjenje temperature, količine padavin ter stanja vremena. Drugi del predstavlja mesečno merjenje, tretji del pa letno povprečje, ki ga zabeleži posamezna generacija učencev. Predstavljeni rezultati bodo učencem služili za dolgoročno spremljanje klimatskih sprememb v regionalnem okolju.
Ključne besede: vreme, klimatske spremembe, temperatura, padavine, vremenska hišica, dežemer
Objavljeno v DKUM: 11.10.2010; Ogledov: 3834; Prenosov: 429
Celotno besedilo (13,70 MB) |
