| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki paliativne oskrbe
Tamara Bubnjar, 2019, magistrsko delo

Opis: Paliativna oskrba je v veliki meri še dokaj neznan pojem, ki pa ima sam po sebi velik pomen, sploh pri človeku, ki boleha za neozdravljivo boleznijo, in kateremu konec življenja se neizprosno približuje. Ljudem okoli nas sta zelo znana pojma evtanazija in pomoč pri samomoru. Vemo, da je evtanazija v naši državi zakonsko prepovedana, čeprav je v zadnjih letih veliko govora o tem, da je mogoče vendarle skrajni čas, da se le – ta uzakoni in s tem omogoča končati življenje ljudem, ki trpijo za izredno težko in neozdravljivo boleznijo ter dobesedno umirajo v težkih mukah. Hkrati je treba vzeti v obzir tudi svojce in družino, ki z bolnikom trpijo in v nemoči opazujejo njegovo trpljenje. Paliativna oskrba, kot nasprotje evtanazije, bolniku z neozdravljivo boleznijo ohranja čim boljšo kakovost življenja in zagotavlja pomoč njegovim bližnjim med boleznijo, umiranjem in žalovanjem
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstvena nega, pacientove pravice, zakonodaja, evtanazija, lajšanje bolečin, pojasnilna dolžnost, pravica do dostojanstva.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 753; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Varstvo osebnih podatkov v ezdravju
Lara Knapić, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava eZdravje s pravnega vidika, s poudarkom na varovanju osebnih podatkov. Opredeljen je pojem eZdravje ter njegove prednosti in pomanjkljivosti. Glavna tema diplomske naloge je varstvo osebnih podatkov v eZdravju, njegova pravna ureditev na mednarodni in nacionalni ravni, ter pravna ureditev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Diplomska naloga temelji na Zakonu o varstvu osebnih podatkov, Zakonu o pacientovih pravicah in aktih EU, ki zavezujejo našo državo. Na področju pravne ureditve varstva osebnih podatkov v EU so pomembne predvsem uredbe in direktive, upoštevajo pa se tudi drugi dokumenti institucij EU. Prav tako je potrebno pri varovanju osebnih podatkov spoštovati deklaracije in mednarodne pogodbe. V diplomski nalogi ugotavljam, da vsakodnevno prihaja do nezakonitih in nepooblaščenih vpogledov v zdravstveno dokumentacijo. Osebni podatki o zdravstvenem stanju namreč spadajo med občutljive osebne podatke, zato je še posebej potrebno njihovo varstvo. Prav tako je bistvena seznanitev pacienta z lastno zdravstveno dokumentacijo, ki je ena izmed njegovih temeljnih pravic. Pomembno področje predstavlja tudi posredovanje osebnih podatkov pacienta, ki je še posebej ogroženo. V primeru kršitev varstva osebnih podatkov ima posameznik na voljo kazenskopravno ali civilnopravno varstvo pri pristojnih organih.
Ključne besede: eZdravje, eHealth, varstvo osebnih podatkov, pacientove pravice, lastništvo podatkov, posredovanje osebnih podatkov pacienta, seznanitev pacienta z njegovo zdravstveno dokumentacijo, kršitve varstva osebnih podatkov
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 1237; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (695,73 KB)

3.
Ozaveščenost pacientov o zakonu o pacientovih pravicah ter obravnava njihovih kršitev
Doroteja Žnidarko, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrsken delu smo predstavili pravice pacientov, ki jih vsebuje Zakon o pacientovih pravicah in dolžnostih. Prav tako smo prikazali, kakšna je seznanjenost pacientov z Zakonom o pacientovih pravicah ter kakšna je pogostost kršenja pacientovih pravic. Opisali smo vlogo in delovanje zastopnika in varuha pacientovih pravic ter kako ravnati ob kršitvi pacientovih pravic.
Ključne besede: Pacientove pravice, varuh pacientovih pravic, zastopnik pacientovih pravic, pacient, kršitev pacientovih pravic
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 722; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (791,57 KB)

4.
Vpliv izostankov pacientov na čakalne dobe radioloških preiskav
Barbara Steblovnik Čater, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: S problemom čakalnih vrst v zdravstvu se soočajo vse razvite države, tudi Slovenija. Čakalne dobe za nekatere radiološke preiskave (računalniška tomografija, magnetna resonanca in ultrazvok) so se na Radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečale. Namen raziskave v magistrskem delu je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo izostanki pacientov na čakalne dobe pri teh radioloških preiskavah v omenjeni bolnišnici. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 12 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavo, ki smo jo izvedli septembra 2016, je bilo vključenih 142 pacientov, ki na predvideni termin niso prišli na radiološko preiskavo in se za svoj izostanek niso opravičili. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistiko s pomočjo programa SPSS Statistics 19. Za preverjanje hipotez smo uporabili neparametrični binominalni test tega programa. Rezultati raziskave: Analiza rezultatov je pokazala, da več polovica (61,3 %) anketiranih ne pozna člena Zakona o pacientovih pravicah, ki jim nalaga dožnost pravočasnega obveščanja o morebitnem izostanku na preiskavo. Kot razlog za njihov izostanek jih je največ (31,7 %) navedlo, da so pozabili, da imajo preiskavo. Večina anketiranih (71,8 %) meni, da bi se zaradi njihove pravočasne odpovedi preiskave skrajšale čakalne vrste, zelo podoben odstotek (78,9 %) jih tudi meni, da je čakalna doba na preiskavo predolga.
Ključne besede: čakalne dobe, pacientove pravice in dolžnosti, radiološke preiskave, Radiološki oddelek Splošne bolnišnice Celje
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 840; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

5.
ZAGOTAVLJANJE PRAVICE PACIENTA DO PRIMERNE, KAKOVOSTNE IN VARNE ZDRAVSTVENE OSKRBE - VIDIK MEDICINSKE SESTRE
Petra Vidmar, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sprejem Zakona o pacientovih pravicah še ne zagotavlja visoke stopnje uresničevanja pravic pacienta na dejanski ravni. Pacienti so kot osebe, podvržene zdravstveni oskrbi, dejansko v drugačnem položaju kot izvajalci le-te, saj jim je na prvem mestu skrb za ugoden izid zdravstvene oskrbe. V diplomskem delu smo predstavili pomen zagotavljanja pacientove pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe z vidika izvajalca zdravstvene nege in z raziskavo ugotavljali zavedanje oz. poznavanje te pravice s strani članov negovalnega tima. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na metodi kvantitativnega raziskovanja. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz štirih sklopov vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je potekala v enem od javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji v mesecu juliju 2016. V raziskavi je sodelovalo 55 naključno izbranih članov negovalnega tima, ki so zaposleni na različnih oddelkih javnega zdravstvenega zavoda. Rezultati: Ugotovili smo, da se anketiranci zavedajo pomena primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, ki jo v zdravstveni oskrbi tudi dejansko zagotavljajo. Do nje imajo pozitiven in profesionalen odnos, ki temelji na znanju in upoštevanju strokovnih in etičnih standardov. Člani negovalnega tima zagotavljajo pacientom primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Zlasti na področju varne zdravstvene oskrbe pa si želijo dodatnega izobraževanja. Sklep: Pacienti lahko upravičeno pričakujejo, da bodo izvajalci zdravstvene oskrbe proaktivno delovali v smislu uresničevanja oz. zagotavljanja njihovih pravic. Samo na takšen način je mogoče vzpostaviti partnerski odnos, ki lahko vodi v izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in ugodnejše učinke zdravljenja.
Ključne besede: pacientove pravice, zakon o pacientovih pravicah, kakovostna zdravstvena oskrba, varna zdravstvena oskrba, primerna zdravstvena oskrba, medicinska sestra.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1217; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
DOLOČANJE PACIENTOVE NAJVEČJE ZDRAVSTVENE KORISTI S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI PO SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM PRAVU
Jana Balažič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med določanjem pacientove največje (zdravstvene) koristi po slovenskem in angleškem pravu, s posebnim poudarkom na vnaprej izraženi volji pacienta. Sodobni zakoni s področja pacientovih pravic vse bolj poudarjajo aktivno vlogo pacienta in ga tako predstavljajo kot partnerja pri njegovi zdravstveni obravnavi. Dokler je pacient sposoben sprejemati odločitve v svojo korist, je njegova odločitev glede predlaganega zdravstvenega posega za zdravnike zavezujoča, kljub temu, da morda menijo, da ni v njegovo najboljšo korist. V imenu pacientov, ki pa zaradi določenega zdravstvenega stanja ne morejo sprejemati odločitev v svojem nadaljnjem zdravljenju, odločitev sprejme nekdo drug. Vse odločitve morajo biti sprejete v pacientovi največji (zdravstveni) koristi, upoštevane morajo biti tudi njegove želje in stališča, ki jih je izjavil v preteklosti. Predpisana je tudi vključitev svojcev pacienta, da se skupaj oblikuje najboljša odločitev. Kakšno težo dejansko nosijo pretekle želje, prepričanja in vrednote pacienta, v imenu katerega se sprejema odločitev? Če pacient ni predhodno pripravil izjave vnaprej izražene volje, ki zadosti vsem zakonskim pogojem za veljavnost, je ovrednotenje takih neuradnih želja pacienta v rokah odločevalca – v Sloveniji zdravniškega tima na čelu z odgovornim zdravnikom, v Angliji in Walesu pa sodišča. V Sloveniji ima primarno vlogo pri oblikovanju odločitev zdravnik, saj ta tudi predlaga končno odločitev, ki je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta. Angleška sodna praksa je šla korak dlje, saj je postavila jasen standard, da to, kar je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta, ni nujno tudi v njegovem najboljšem interesu. Najboljši interesi posameznega pacienta morajo tako poleg zdravstvenih interesov ali okoliščin vključevati tudi čustvene in socialne interese, ter vse druge, ki bi lahko bili pomembni za njegovo dobrobit. Širša interpretacija angleških najboljših interesov bi lahko koristila tudi odločevalcem v Sloveniji.
Ključne besede: Pacient, pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, avtonomija pacienta, vnaprej izražena volja, soglasje, prekinitev zdravljenja, pacientova največja zdravstvena korist, pacientova največja korist, vpliv preteklih želja in stališč, vključevanje svojcev v proces odločanja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 936; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (585,64 KB)

7.
ODGOVORNOST MEDICINSKE SESTRE ZA NASTANEK RAZJEDE ZARADI PRITISKA
Otilija Mertelj, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča: Razjeda zaradi pritiska (RZP) kljub kakovostnejši in varnejši oskrbi ter izboljšanju in nadgradnji pripomočkov za zmanjševanje in razbremenitev pritiska še vedno predstavlja problem. Medicinske sestre z izvedbo preventivnih ukrepov vplivajo na varnost pacienta in skušajo do največje možne mere zmanjšati tveganje za nastanek RZP. Obenem pa za svoje delo prevzemajo tudi etično, strokovno, moralno in kazensko odgovornost. Cilj: Raziskati mnenje, ali se z ustrezno preventivo lahko prepreči nastanek RZP, ali je poznavanje odgovornosti in zakonodaje, ki posega na področje zdravstvene nege s strani medicinskih sester, zadostno. Želeli smo ugotoviti, kako anketirani rešujejo etične dileme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu na področju preventive. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda in analize literature s področja slovenske zakonodaje in kvantitativna metoda zbiranja podatkov s pomočjo vprašalnika. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa Excel in SPSS. Rezultati: Z analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnika, smo ugotovili, da 72,5 % vprašanih meni, da z ustrezno preventivo lahko preprečimo 80 % RZP. Večina vprašanih (71,7 %) se zaveda kazenske odgovornosti v primeru neustreznega izvajanja preventive, kar 26,7 % pa jih o tem nikoli ni razmišljalo, ker vedno delajo v dobro pacienta, 1,7 % jih meni, da niso odgovorni. Zakonodaja, ki ureja področje zdravstvene nege, je med anketiranimi slabo poznana s PV (2,76). Zakon o pacientovih pravicah (2008) anketirani poznajo dobro PV (3,61) in Kodeks etike s PV (3,91). Največ anketiranih — 66 (22,1 %) je mnenja, da v primeru neizvedenih preventivnih aktivnosti nosijo etično in moralno odgovornost, 55 (19,93 %) jih meni, da so odgovorni za poslabšanje zdravstvenega stanja, 50 (18,12 %) da prevzemajo strokovno odgovornost. Pri reševanju etičnih dilem v večini primerov vključijo koordinatorja za oskrbo ran in ne zdravnika, kot smo predvidevali. Sklep: Člani negovalnega tima se zavedajo pomembnosti ukrepov preventive RZP, kot tudi odgovornosti v primeru neizvajanja le-teh. Kljub uvajanju pravične kulture v zdravstvene organizacije je še vedno potrebno poznavanje slovenske zakonodaje, predvsem pa Zakona o pacientovih pravicah.
Ključne besede: Razjeda zaradi pritiska, odgovornost, etične dileme, pacientove pravice, varna oskrba
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 1427; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

8.
PREPOZNAVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI PACIENTOV V PATRONAŽNI ZDRAVSTVENI NEGI
Andreja Šavc, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Pravice in dolžnosti pacientov se v različnih državah in v različnih pravnih sistemih razlikujejo, kar je pogosto odvisno od prevladujočih zgodovinskih, kulturnih, političnih in družbenih norm. To področje urejajo številni mednarodni dokumenti, med slovenskimi pa je najpomembnejši Zakon o pacientovih pravicah (2008). S pravicami in dolžnostmi pacientov se srečujemo tudi v patronažni zdravstveni negi. Namen raziskave je ugotoviti, kolikšno je poznavanje, spoštovanje in upoštevanje pravic in dolžnosti pacientov v patronažni zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je vključevala PMS in paciente koroške regije. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, vsebinsko prilagojen dvema raziskovalnima vzorcema in sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa ter nizov trditev, ocenjenih s petstopenjsko Likertovo lestvico. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in rezultate predstavili s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 20.0. Za obdelavo podatkov smo uporabili opisne in inferenčne statistične metode. Rezultati raziskave: Z raziskavo smo ugotovili, da 70 odstotkov pacientov meni, da poznajo svoje pravice, kar 74 odstotkov pa, da poznajo svoje dolžnosti. PMS se v 78 odstotkih strinjajo s tem, da pacienti izpolnjujejo svoje dolžnosti. Kar 96 odstotkov PMS meni, da poznajo pravice pacientov, malo manj, 85 odstotkov pa, da poznajo dolžnosti pacientov. Vse PMS spoštujejo pravico pacienta do lajšanja bolečine in trpljenja (PV=5,00), najmanj pa pravico do svobodne izbire izvajalca zdravstvenih storitev (PV=2,41). PMS z visoko in podiplomsko izobrazbo nekoliko bolj poznajo pravice in dolžnosti pacientov, vendar razlika ni statistično pomembna. Pacienti, ki jih PMS obiskuje že dlje časa, glede na samooceno statistično pomembno bolj poznajo svoje pravice (p=0,014) in dolžnosti (p=0,030). Sklep: V raziskavi, izvedeni med PMS in pacienti koroške regije smo ugotovili dobro poznavanje in spoštovanje pravic ter izpolnjevanje dolžnosti pacientov, za kar je zaslužno tudi učinkovito informiranje pacientov s strani PMS. Ker pripomore dobro poznavanje pravic in dolžnosti pacientov k bolj kakovostni zdravstveni negi, je pomembno konstantno izobraževanje PMS tudi na tem področju.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, informiranje pacientov, pacientove pravice, pacientove dolžnosti, ZPacP
Objavljeno: 13.07.2015; Ogledov: 1344; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

9.
PRAVNA UREDITEV IN URESNIČEVANJE PACIENTOVIH PRAVIC PRED OPERACIJSKIM POSEGOM
Marijana Slatinek, 2014, magistrsko delo

Opis: Pravice pacientov, ki izhajajo iz osnovnih človekovih pravic, so pravice ljudi, ki potrebujejo in uporabljajo zdravstvene storitve. Pravice pacientov so se razvijale skozi stoletja, tako kot večina drugih dosežkov mednarodnega prava, prek mednarodnih pogodb – konvencij, deklaracij in listin v svetovnem okviru ter dokumentov Evropske unije in Sveta Evrope v evropskem okviru. Najpomembnejša sprememba na področju varstva pacientovih pravic v Republiki Sloveniji je bil sprejem Zakona o pacientovih pravicah. Za uresničevanje pacientovih pravic v zdravstvenih ustanovah sta pomembna opredelitev pacientovih pravic ter izobraževanje zaposlenih in pacientov o teh pravicah. Raziskovalna metodologija: Rezultati so predstavljeni z deskriptivno statistiko. Raziskovalni vzorec predstavlja 150 pacientov, ki so bili zdravljeni na Kliniki za kirurgijo UKC Maribor, in 150 zaposlenih na Kliniki za kirurgijo UKC Maribor. Raziskava je potekala v mesecih aprilu in maju 2014. Podatke, ki smo jih pridobili z anketnimi vprašalniki, smo analizirali ločeno za vzorec zaposlenih in vzorec pacientov. Ločene podatke smo primerjali. Dobljene podatke smo preverili na osnovi statistične zanesljivosti. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS. Rezultati: Raziskava na Kliniki za kirurgijo UKC Maribor je pokazala, da imajo zdravstveni delavci in pacienti dobro mnenje o izvajanju pacientovih pravic pred operacijskim posegom. Mnenje pacientov je statistično značilno boljše od mnenja zdravstvenih delavcev. Najpogostejši predlogi za boljše uresničevanje pacientovih pravic, ki so jih predlagali zaposleni, so bili večje število zaposlenih, več izobraževanj o komunikaciji in boljša organizacija dela. Najpogostejši predlog pacientov za boljše uresničevanje pacientovih pravic pred operacijskim posegom je skrajšanje čakalnih dob za preglede in operacijske posege. Obe skupini anketirancev se strinjata, da se pacientom posveča premalo časa. Sklep: Uresničevanje pacientovih pravic lahko zagotovijo izvajalci zdravstvene oskrbe, zato morajo poznati Zakon o pacientovih pravicah ter imeti dodatna znanja iz komunikacije, etike in kakovosti v zdravstveni obravnavi pacientov. Potrebna so dodatna izobraževanja za zdravstvene delavce. Uvesti bi morali tudi enotne evidence o kršitvah pacientovih pravic na nivoju države, saj bi lahko na podlagi teh izdelali ukrepe in strategijo za njihovo izboljšanje.
Ključne besede: pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, operacijski poseg
Objavljeno: 05.03.2015; Ogledov: 1079; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

10.
PRAVICA DO ZASEBNOSTI S POUDARKOM NA PACIENTOVI ZASEBNOSTI
Žiga Rijavec, 2014, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu njegov avtor poskuša izpostaviti pomembnost bolnikove pravice do zasebnosti. Posameznikovo pravico do zasebnosti v državah z demokratično ureditvijo uvrščamo med varovane kategorije. V veliki večini si države prizadevajo za pravo mero pri urejanju poštenega ravnanja z osebnimi podatki, ki na eni strani omogoča varstvo posameznikove zasebne sfere in po drugi strani tudi dostopnost do podatkov, kadar tako narekujejo upravičeni interesi. V današnjem času obstajajo številni načini nepoštene in nedopustne manipulacije s podatki, zato je še toliko pomembneje, da se le te zaščiti. Vsaka pravica, pa je enako kot je podeljena tudi omejena z dolžnostmi. Nasprotni pol pravice do zasebnosti je dolžnost ohranitve skrivnosti oz. tajnosti oz. prepoved neupravičenega zbiranja in uporabe osebnih podatkov. V tem delu je pravica do zasebnosti obravnavana z drugega zornega kota, kot je to običajno v slovenskih diplomskih delih. Izhodišče ni slovenska ureditev, temveč ureditev Združenega kraljestva. Le ta je najprej predstavljena na splošno, predvsem v povezavi in sklicevanjem na angleški, ameriški, nemški, francoski in na koncu na slovenski pravni red. V drugem delu pa je posebej predstavljena pacientova pravica do zasebnosti v pravu Združenega kraljestva in v pravu RS. Pravica do zasebnosti ima poseben položaj. Ne more veljati absolutno, kadar so drugi interesi pomembnejši (na primer javni interes ali uveljavljanje pravic drugih oseb). Vsak zasebni interes še ne more biti zadosten razlog za razkritje določenih osebnih podatkov. Šele, če je podan upravičen interes, se lahko omeji pravica do zasebnosti in se upravičenemu uporabniku omogoči dostop. Te splošne ugotovitve so vodilo tudi ureditvi pacientove zasebnosti. V delu so predstavljeni tudi najpomembnejši vidiki in zlasti najpogostejše kršitve pacientove zasebnosti.
Ključne besede: Človekove pravice, pravica do zasebnosti, pacientove pravice, področje zasebnosti, zaupnost, dolžnost medicinskega osebja za ohranitev tajnosti.
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 936; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (698,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici