| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv izostankov pacientov na čakalne dobe radioloških preiskav
Barbara Steblovnik Čater, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: S problemom čakalnih vrst v zdravstvu se soočajo vse razvite države, tudi Slovenija. Čakalne dobe za nekatere radiološke preiskave (računalniška tomografija, magnetna resonanca in ultrazvok) so se na Radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečale. Namen raziskave v magistrskem delu je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo izostanki pacientov na čakalne dobe pri teh radioloških preiskavah v omenjeni bolnišnici. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 12 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavo, ki smo jo izvedli septembra 2016, je bilo vključenih 142 pacientov, ki na predvideni termin niso prišli na radiološko preiskavo in se za svoj izostanek niso opravičili. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistiko s pomočjo programa SPSS Statistics 19. Za preverjanje hipotez smo uporabili neparametrični binominalni test tega programa. Rezultati raziskave: Analiza rezultatov je pokazala, da več polovica (61,3 %) anketiranih ne pozna člena Zakona o pacientovih pravicah, ki jim nalaga dožnost pravočasnega obveščanja o morebitnem izostanku na preiskavo. Kot razlog za njihov izostanek jih je največ (31,7 %) navedlo, da so pozabili, da imajo preiskavo. Večina anketiranih (71,8 %) meni, da bi se zaradi njihove pravočasne odpovedi preiskave skrajšale čakalne vrste, zelo podoben odstotek (78,9 %) jih tudi meni, da je čakalna doba na preiskavo predolga.
Ključne besede: čakalne dobe, pacientove pravice in dolžnosti, radiološke preiskave, Radiološki oddelek Splošne bolnišnice Celje
Objavljeno v DKUM: 20.07.2017; Ogledov: 1879; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
PREPOZNAVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI PACIENTOV V PATRONAŽNI ZDRAVSTVENI NEGI
Andreja Šavc, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Pravice in dolžnosti pacientov se v različnih državah in v različnih pravnih sistemih razlikujejo, kar je pogosto odvisno od prevladujočih zgodovinskih, kulturnih, političnih in družbenih norm. To področje urejajo številni mednarodni dokumenti, med slovenskimi pa je najpomembnejši Zakon o pacientovih pravicah (2008). S pravicami in dolžnostmi pacientov se srečujemo tudi v patronažni zdravstveni negi. Namen raziskave je ugotoviti, kolikšno je poznavanje, spoštovanje in upoštevanje pravic in dolžnosti pacientov v patronažni zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je vključevala PMS in paciente koroške regije. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, vsebinsko prilagojen dvema raziskovalnima vzorcema in sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa ter nizov trditev, ocenjenih s petstopenjsko Likertovo lestvico. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in rezultate predstavili s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 20.0. Za obdelavo podatkov smo uporabili opisne in inferenčne statistične metode. Rezultati raziskave: Z raziskavo smo ugotovili, da 70 odstotkov pacientov meni, da poznajo svoje pravice, kar 74 odstotkov pa, da poznajo svoje dolžnosti. PMS se v 78 odstotkih strinjajo s tem, da pacienti izpolnjujejo svoje dolžnosti. Kar 96 odstotkov PMS meni, da poznajo pravice pacientov, malo manj, 85 odstotkov pa, da poznajo dolžnosti pacientov. Vse PMS spoštujejo pravico pacienta do lajšanja bolečine in trpljenja (PV=5,00), najmanj pa pravico do svobodne izbire izvajalca zdravstvenih storitev (PV=2,41). PMS z visoko in podiplomsko izobrazbo nekoliko bolj poznajo pravice in dolžnosti pacientov, vendar razlika ni statistično pomembna. Pacienti, ki jih PMS obiskuje že dlje časa, glede na samooceno statistično pomembno bolj poznajo svoje pravice (p=0,014) in dolžnosti (p=0,030). Sklep: V raziskavi, izvedeni med PMS in pacienti koroške regije smo ugotovili dobro poznavanje in spoštovanje pravic ter izpolnjevanje dolžnosti pacientov, za kar je zaslužno tudi učinkovito informiranje pacientov s strani PMS. Ker pripomore dobro poznavanje pravic in dolžnosti pacientov k bolj kakovostni zdravstveni negi, je pomembno konstantno izobraževanje PMS tudi na tem področju.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, informiranje pacientov, pacientove pravice, pacientove dolžnosti, ZPacP
Objavljeno v DKUM: 13.07.2015; Ogledov: 2063; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici