| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI PACIENTKI PO CARSKEM REZU
Milka Mikulič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo teoretično predstavili porodniško operacijo – carski rez, aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu in izvedli študijo primera pacientke po carskem rezu. Uvodoma je predstavljena zgodovina carskega reza ter definicija in indikacije za carski rez. Opisana je tudi razlika med elektivnim in nujnim carskim rezom, psihična in fizična priprava pacientke, anestezija za carski rez, prisotnost partnerja ter antibiotična zaščita med carskim rezom. V nadaljevanju smo predstavili zdravstveno nego po carskem rezu. Podana je definicija zdravstvene nege ter posebnosti procesa zdravstvene nege in aktivnosti zdravstvene nege v intenzivni enoti pri pacientki po carskem rezu. Na podlagi študije primera smo naredili prikaz zdravstvene nege po 11. funkcionalnih vzorcih Majory Gordon. Izpostavili smo najpomembnejše in prioritetne probleme, kot so akutna bolečina kirurške rane, nevarnost infekcije, dihalne poti – neučinkovito čiščenje, motnje spanja, ki so kazalci aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu. Izvajali smo kontinuirano zdravstveno nego; pristop k zdravstveni negi pacientke je bil celosten. Aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu smo obravnavali za čas njenega bivanja v intenzivni enoti.
Ključne besede: Ključne besede: porod, carski rez, pacientka, aktivnosti zdravstvene nege, pooperativna zdravstvena nega, študija primera.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 5703; Prenosov: 1585
.pdf Celotno besedilo (438,86 KB)

2.
Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji
Tina Peklar, 2009, diplomsko delo

Opis: Operativni laparoskopski posegi so v ginekologiji privedli do minimalno invazivne tehnike kirurškega zdravljenja, ki so za pacientke mnogo bolj sprejemljivi, saj s sabo prinašajo manjšo travmo in hitrejšo rehabilitacijo po samem posegu. V diplomskem delu je predstavljena obravnava pacientk in aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji. V teoretičnem delu diplomske naloge so opisane različne metode sterilizacije in sterilizacija po obdobjih. Nato je podrobneje predstavljena laparoskopska sterilizacija, njen pomen, pravna ureditev, način izvajanja ter zapleti. Poseben del je namenjen vlogi medicinske sestre pri obravnavi pacientk s poudarkom na zdravstveno vzgojnem delu, pooperativnem lajšanju bolečin in psihični opori pacientke ter odnosu zdravstvenih delavcev do pacientk. Drugi del obravnava aktivnosti zdravstvene nege dveh pacientk po laparoskopski sterilizaciji. Podlaga za empirični del diplomske naloge sta študiji primera dveh pacientk, obravnavanih po modelu Marjory Gordon, ki temelji na enajstih vzorcih funkcionalnega stanja zdravega obnašanja. Na osnovi zbranih podatkov smo predstavili možne aktualne in potencialne negovalne diagnoze. Izpostavljene negovalne diagnoze so: možnost pooperativnih komplikacij, nevarnost infekcije, nevarnost padca, bolečina, strah pred izidom kirurškega posega, navzea.
Ključne besede: medicinska sestra, pacientka, laparoskopska sterilizacija, zdravstvena nega, negovalna diagnoza, operacija
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 3030; Prenosov: 553
.pdf Celotno besedilo (616,20 KB)

3.
PSIHOLOŠKA PODPORA PACIENTKAM PRI GINEKOLOŠKIH MALIGNIH OBOLENJIH
Marjana Slemenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Uspešna operacija maligne ginekološke bolezni za večino pacientk ne pomeni zaključek zdravljenja, saj temu pogosto sledita kemoterapija in/ali obsevanje, ki prizadeneta žensko tako fizično kot psihično. Obremenitve, ki so jim pacientke po operaciji izpostavljene, uspešneje premagujejo, če so že od začetka zdravljenja deležne podpore medicinskega osebja, svojcev in širšega okolja. V diplomskem delu smo predstavili psihične težave, s katerimi se pacientke srečujejo v času negotovosti, ko se pri njih potrjuje maligno ginekološko obolenje. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali najpogostejša ginekološka maligna obolenja, kako le ta vplivajo na fizično in zlasti psihično počutje pacientk in kako jim nuditi psihično podporo. V empiričnem delu smo s pomočjo anonimne ankete, ki smo jo izvedli od aprila do junija 2010, na dan odpusta v domačo nego, med oseminšestdesetimi pacientkami, ki so bile operirane v celjski bolnišnici zaradi malignega ginekološkega obolenja ugotovili, da je večina pacientk, ob spoznanju, da imajo raka, občutilo strah, nekoliko manj pa jih je občutilo žalost in jezo. Visok odstotek anketiranih je iskalo krivdo za bolezen v sebi. Četrtina anketirank ni dobro razumela informacij v zvezi z diagnozo in tudi ni zahtevala dodatnih informacij. Anketirane pacientke so razmišljale tudi o prihodnost in so bile zaskrbljene, ker niso vedele, kako bodo »funkcionirale« po končanem zdravljenju, kako jih bosta sprejela partner in okolica, pojavi se tudi strah pred bolečino. Dobra komunikacija in pristen odnos, poln empatije in zaupanja med medicinskimi sestrami in pacientkami, lahko reši marsikateri problem, prežene strah in pomiri pacientke ter pripomore k hitrejšemu okrevanju in boljšemu počutju v času zdravljenja.
Ključne besede: maligna obolenja spolovil, pacientka, medicinska sestra, psihična podpora
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 1577; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (546,95 KB)

4.
VLOGA DIPLOMIRANEGA ZDRAVSTVENIKA V DIAGNOSTIKI ALERGIJSKEGA RINOKONJUNKTIVITISA IN ZDRAVLJENJU S SUBLINGVALNO IMUNOTERAPIJO
Darko Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Alergija je pretirana in neustrezna reakcija imunskega sistema na mnoge alergene v našem okolju. Število obolelih za alergijskimi boleznimi narašča. Namen raziskave je bil predstaviti možnost zdravljenja alergijske bolnice s sublingvalno imunoterapijo in prednosti te metode. V postopku raziskovanja smo uporabili opisni pristop z metodo intervjuvanja. Podatke smo pridobili z dokumentacijo v ambulanti za pljučne bolezni in alergijo Eupnea d.o.o. in z razgovorom. Raziskava je potrdila, da je pacientka poučena o svoji bolezni in zadovoljna z zdravljenjem s SLIT, ki ga je zaključila leta 2011. Ugotovili smo, da je sublingvalna imunoterapija učinkovita in varna oblika zdravljenja alergijskega rinokonjunktivitisa, ki pa zahteva aktivno vlogo pacienta. Pacienta obravnavamo povsem individualno. V procesu zdravljenja se uvajajo sodobni pristopi komuniciranja, spremljanja zdravljenja, dokumentiranja zdravljenja… Zanemarljivo ni niti dejstvo, da spada SLIT med cenejše oblike zdravljenja alergijskih bolezni. Največje zadovoljstvo pa so zadovoljni pacienti po končanem zdravljenju.
Ključne besede: alergija, ambrozija, imunoterapija, sublingvalna, pacientka, zdravstvenik
Objavljeno: 25.04.2013; Ogledov: 1240; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (694,02 KB)

5.
ALERGIJSKE REAKCIJE NA CITOSTATIKE
Irena Tominc, 2015, magistrsko delo

Opis: Uvod: Incidenca raka narašča, povečuje pa se tudi število zdravil, ki se uporabljajo za njegovo zdravljenje. Z uporabo različnih citostatikov je povezana možnost nastanka alergijske reakcije. Simptomi, ki se pojavljajo pri alergijskih reakcijah na citostatike, so si podobni, obstaja pa razlika v času pojavnosti glede na različne citostatike. Namen raziskave je bil ugotoviti pogostost alergijskih reakcij na citostatike na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk v UKC Maribor, najpogostejše znake ob pojavu alergijske reakcije, kako so se na pojav odzvale medicinske sestre ter ali obstaja povezava kakršnih koli alergij v anamnezi pacientke na pojav alergijske reakcije. Raziskovalna metodologija: Raziskava je potekala retrogradno. Podatki so bili zbrani iz medicinske dokumentacije in dokumentacije zdravstvene nege pacientk, ki so v obdobju od januarja 2008 do decembra 2013 prejele kemoterapijo. Obdelani so bili s programom Microsoft Excel in statistično analizirani z računalniškim programom IBM SPSS 20. V raziskavo je bilo vključenih 190 pacientk. Prvo skupino je predstavljalo 95 pacientk, pri katerih je prišlo do alergijske reakcije na citostatike. Drugo skupino pa je predstavljalo 95 naključno izbranih pacientk, ki niso imele alergijske reakcije na citostatike. Vseh alergijskih reakcij je bilo 131 pri 95 pacientkah. Rezultati: Povprečna starost pacientk v obeh skupinah je bila 56 let. Vključene so bile pacientke z diagnozami rak dojke, rak jajčnika in rak endometrija. Pogostost alergijskih reakcij na citostatike glede na prisotnost alergij v anamnezi pacientk in glede na dodatne diagnoze ter jemanje drugih zdravil se ni izkazala kot statistično pomembna (p > 0,05). Najpogosteje je alergijsko reakcijo povzročil docetaksel, sledi paklitaksel. Oba sta najpogosteje povzročila alergijsko reakcijo v drugem ciklu, v prvih 5 minutah. Karboplatin pa je alergijsko reakcijo povzročil po več aplikacijah in po 10 minutah. Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da so bile ob nastanku alergijske reakcije vedno prisotne le medicinske sestre. Zaradi tega je nujno, da so medicinske sestre, ki aplicirajo citostatike, usposobljene za prepoznavanje prvih simptomov ob nastanku alergijske reakcije. Pomembno je, da znajo oceniti resnost in stopnjo reakcije ter ob nastanku te pravilno in hitro ukrepati, kajti pravočasno ukrepanje pripomore k zmanjšanju in ublažitvi simptomov.
Ključne besede: Ključne besede: alergijska reakcija, citostatik, kemoterapija, pacientka, zdravstvena nega.
Objavljeno: 19.03.2015; Ogledov: 759; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici