| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 192
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Življenje v zanikanju alkoholizma
Nina Korade, 2012, diplomsko delo

Opis: Živimo v državi, kjer se alkohol zelo tolerira. Pijemo ga ob vseh priložnostih, prireditvah, zabavah, ob kakršnemkoli razpoloženju (veselje, žalost,…). Le malo ljudi pa se zaveda njegovih dejanskih učinkov in posledic, ki jih prinaša. Namen diplomskega dela je celostna obravnava pacienta odvisnega od alkohola in njegove družine. Ugotavljali smo medsebojne odnose v družini in širšem okolju. Seznanili smo se s sodelovanjem med zdravstvenim timom in osebnim zdravnikom. Diplomska naloga predstavlja študijo primera pacienta odvisnega od alkohola. S pacientom smo opravili intervju z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Intervju je bil opravljen na pacientovem domu, v dogovorjenem terminu. Ugotovili smo, da pacient neprekinjeno uživa alkohol že od otroštva, ko sta alkohol uživala njegova starša in sestre. Pacient živi sam. Žena ga je zapustila že pred mnogimi leti. Skupaj sta imela dva otroka, katera so jima odvzeli in dali v rejništvo zaradi alkoholizma. Ugotavljamo, da je pacient zelo neprilagodljiv in živi v svojem svetu, kjer mu edino oporo nudijo le še njegovi pivski prijatelji. Ugotovili smo, da ima pacient z vidika zdravstvene nege naslednje težave: neučinkovito vzdrževanje zdravja, zanikanje in socialna izolacija.
Ključne besede: alkohol, alkoholizem, odvisnost od alkohola, pacient
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 1449; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (727,53 KB)

82.
Obravnava agresivnega pacienta v nujni medicinski pomoči
Blaž Kregar, 2012, diplomsko delo

Opis: Fizični in verbalni napadi na zdravstvene delavce, so bolj pogosti, kot se morda zavedamo. Povzročitelji nasilja se za svoja dejanja opravičujejo z olajševalnimi okoliščinami kot so; alkohol, droga, poškodbe glave ipd., a vendar nasilna dejanja niso opravičljiva niti družbeno sprejemljiva. Pacient, ki je nasilen, ni nevaren samo ekipi nujne medicinske pomoči (NMP), marveč tudi okolici in samemu sebi. Zato v večini primerov aktiviramo dodatno pomoč drugih služb (policija in tudi gasilci), ki zavarujejo kraj dogodka in onesposobijo nasilnega pacienta z raznimi ukrepi. V prvem delu diplomskega dela smo se osredotočili na agresivnost, vrste agresivnosti, agresivnost v zdravstvu, o nasilju, o pristopih k agresivnemu pacientu, pomoči drugih intervencijskih služb, o priporočilih za obravnavo agresivnega pacienta. Drugi del naloge pa predstavlja raziskava, ki smo jo izvedli na osnovi anketnih vprašalnikov, katere smo razdelili med zaposlene v raznih enotah nujne medicinske pomoči republike Slovenije. Rezultati raziskave pa ovržejo postavljeno raziskovalno vprašanje če imamo v republiki Sloveniji urejen sistem nudenja pomoči agresivnemu pacientu in enotne smernice za oskrbo agresivnega pacienta. In potrdijo vprašanje v kolikšni meri so zdravstveni delavci v NMP izpostavljeni obravnavi agresivnih pacientov.
Ključne besede: Ključne besede: agresivni pacient, nasilje v zdravstvu, pomoč intervencijskih služb, vrste agresivnosti
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1776; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

83.
POUČEVANJE KRONIČNEGA LEDVIČNEGA PACIENTA V PREDDIALIZNEM IN DIALIZNEM OBDOBJU
Mirjana Rep, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo in naloge medicinske sestre pri obravnavi kroničnega ledvičnega pacienta v času pred in ob začetku zdravljenja. Opisali smo rezultate analize raziskave, s katero smo želeli ugotoviti pomen poučevanja in odpravo deficita znanja pacienta o njegovi bolezni in oblikah nadomestnega zdravljenja ter na katerih področjih bi bilo potrebno izboljšati oziroma dopolniti poučevanje pacientov. Raziskava je temeljila na deskriptivni in kvantitativni metodologiji. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo pridobili odgovore na vprašanja, ki smo jih nato obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010. Iz analize podatkov ankete je razvidno, da so se pacienti prvič seznanili z možnostjo nadomestnega zdravljenja pri medicinski sestri v nefrološki ambulanti. Prav tako podatki raziskave kažejo, da so pacienti z poučevanjem pridobili dovolj znanja in informacij za lažjo izbiro nadomestnega zdravljenja, ter da se med potekom dializnega zdravljenja počutijo varne. Podatki raziskave so potrdili, da je medicinska sestra s poučevanjem odpravila deficit znanja o bolezni in oblikah nadomestnega zdravljenja.
Ključne besede: medicinska sestra, kronični ledvični pacient, poučevanje, dializa, transplantacija.
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 2006; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

84.
Oskrba pacienta z opeklino
Sanja Šemen, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Opeklinska rana je rana, ki lahko prinese za seboj možne posledice, kot so brazgotine, nizko samospoštovanje, spremenjeno samopodobo. V obdobju hospitalizacije pacienta z opeklinsko rano ima medicinska sestra pomembno vlogo. V diplomskem delu je opisana celostna oskrba pacienta z opeklino, predstavljene so teoretične smernice oskrbe opeklinske rane. Raziskovalna metodologija je temeljila na kvalitativni metodi dela. Zajemala je raziskavo oz. študijo primera, pri kateri smo izvedli strukturiran intervju pri pacientu z opeklino. Vprašanja so se nanašala na 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginji Henderson. Študija primera je bila izvedena v Splošni bolnišnici Murska Sobota na Oddelku za kirurgijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je pacient z opeklinsko rano zadovoljen s sabo. Se spoštuje, ima ustrezno samopodobo in samospoštovanje do sebe. Povedal je, da če se mu bodo brazgotine zaradi opeklinske rane videle, se bo sprejel takšnega, kot je. Sklep: Pomembna vloga pri zdravljenju pacienta z opeklino je pacientu stati ob strani. Pacient se počuti zaradi opeklinske rane nemočnega, zato je medicinska sestra tista, ki mu mora pomagati. Medicinska sestra je tista oseba, ki s pacientom preživi največ časa, zato si mora pridobiti njegovo zaupanje, da mu lahko pomaga. Ugotoviti mora pacientove negovalne probleme in jih tudi ustrezno reševati. Pomagati mu mora pri tistih življenjskih aktivnostih, ki jih sam ne zmore ali ne zna.
Ključne besede: Opeklina, pacient, oskrba, bolečina, vloga medicinske sestre, samopodoba
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 1216; Prenosov: 535
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

85.
UPORABA ZDRAVIL V ZADNJEM TEDNU ŽIVLJENJA
Nadja Lubajnšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Uvod: Na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor se dnevno srečujemo s pacientkami v paliativni oskrbi (PO). Mnogo pacientk še vedno ostane v akutni obravnavi, izvajajo se agresivni diagnostični postopki, analgetična terapija velikokrat ni urejena, aplicirajo se draga zdravila. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne kakovostne PO so deležne naše pacientke. Raziskovalna metodologija: Raziskava je potekala retrogradno. Podatki so bili zbrani iz medicinske in negovalne dokumentacije pacientk, ki so v obdobju od januarja 2011 do decembra 2013 umrle na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor. Obdelani so bili s programom Microsoft Excel in statističnim programom IBM SPSS 20. V raziskavo je bilo vključenih 150 pacientk. Za analizo je bilo primernih le 85 primerov. Rezultati: Povprečna starost pacientk je bila 64,3 leta. Vključene so bile pacientke z rakom dojke, endometrija, jajčnikov, materničnega vratu, vulve in drugo. Najpogostejša pot vnosa zdravil je bila skozi usta in v podkožje, slabi polovici pa je bila aplicirana parenteralna infuzija v žilo. Kot ključna zdravila v PO so bili v ospredju opioidi, v skupini analgetikov so to bili močni opioidi, kamor spada morfin. Aplikacija kemoterapij je bila nizka, le dobre 4 %. Razlike v aplikaciji opioidov in analgetikov v letih 2012 in 2013 ter aplikaciji podkožne in intravenozne infuzije v letih 2011 in 2013 se niso izkazale kot statistično pomembne (p ˃ 0,05). Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da so pacientke po načelih PO primerno prejemale zdravila skozi usta in v podkožje, uporaba morfina je bila na prvem mestu ključnih zdravil v PO, aplikacija kemoterapij je bila v zadnjem tednu nizka. Žal pa so pacientke bile prevečkrat izpostavljene odvzemom krvi in prejemanju zdravil v žilo.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna medicina, onkološki pacient, zdravila, zdravstvena nega
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 977; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

86.
OBRAVNAVA KRONIČNE BOLEČINE V PALIATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
Sergej Kmetec, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena obravnava kronične bolečine v paliativni zdravstveni negi. Predstavljene so metode, s katerimi lahko prepoznamo in določimo intenziteto kronične bolečine. Pri tem pa je pomembno, da pacienti s kroničnimi bolečinami dobijo pravočasno paliativno zdravstveno nego, da lahko ohranimo in izboljšamo njihovo življenjsko kvaliteto. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela z analizo in preučitvijo strokovne ter znanstvene domače in tuje literature. Literaturo smo pridobili s pomočjo podatkovnih baz SpringerLink, CINAHL in COBISS. Razprava: Ugotovljeno je, da pacienti s kroničnimi bolečinami ne dobijo pravočasne obravnave in diagnostike. Velikokrat se paliativna zdravstvena nega začne izvajati v terminalni fazi, če pa jo začnemo pravočasno izvajati, lahko pripomore k izboljšanju življenjske kvalitete pacienta in svojca. Sklep: Za boljšo diagnostiko kronične bolečine je pomembna ustrezna uporaba metod za prepoznavanje in oceno bolečin. Medicinska sestra mora dajati podporo pacientu in ga poučiti o bolečinski terapiji, da razume pomen lajšanja bolečine. Pri tem pa je pomembno, da se medicinske sestre izobražujejo in obnavljajo znanje iz paliativne zdravstvene nege, da bi s tem pripomogle h kvaliteti življenja pri lajšanju kronične bolečine pacienta.
Ključne besede: kronična bolečina, paliativna zdravstvena nega, pacient, bolečinski management, kvaliteta življenja, protibolečinska terapija
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 1225; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (589,15 KB)

87.
OBRAVNAVA PACIENTA PO AMPUTACIJI SPODNJEGA UDA V DOMAČEM OKOLJU
Katja Arh, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pacientko po amputaciji spodnjega uda. Predstavljeno je patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega, ter konceptualni model samooskrbe D. E. Orem. Cilji diplomskega dela, so predstaviti in izpostaviti pomen zgodnje rehabilitacije pacientov po amputaciji spodnjega uda v domačem okolju, kako se patronažna medicinska sestra vključuje v rehabilitacijo, ter ugotoviti telesno, duševno in socialno stanje pacienta. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena študija primera pacienta po amputaciji spodnjega uda. Pacientko smo obravnavali po procesni metodi dela. Informacije smo pridobili z vodenim razgovorom s pacientko in njenimi svojci, opazovanjem pacientke, ter pregledom medicinske in negovalne dokumentacije. Ugotovili smo, da je potrebno, da se patronažna medicinska sestra zgodaj vključuje v rehabilitacijo, saj pacienti, ter svojci niso poznali vseh potrebnih aktivnostih za preprečevanje zapletov po amputaciji spodnjega uda, prav tako pa so se pojavili negovalni problemi, ki jih pred amputacijo ni bilo: nevarnost padcev, nevarnost infekcije, zaradi rane na krnu, nevarnost za nezmožnost za telesne aktivnosti, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno, ter strah pred neuspelo rehabilitacijo.
Ključne besede: pacient, amputacija, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, rehabilitacija
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1987; Prenosov: 601
.pdf Celotno besedilo (676,16 KB)

88.
Zdravstvena nega pacienta z diseminiranim plazmocitomom
Tina Brunčko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali bolezen diseminirani plazmocitom, ki je pogostejši pri starejših osebah. Predstavili smo vrste diseminiranega plazmocitoma, klinično sliko, zaplete bolezni ter zdravljenje. V raziskovalnem delu diplomskega smo izdelali študijo primera pacienta z diseminiranim plazmocitomom, pri katerem smo ugotavljali aktualne ter potencialne negovalne probleme in potrebe po zdravstveni negi. Podatke smo pridobili s pomočjo konceptualnega modela Virginie Henderson, pogovorom in opazovanjem pacienta ter pregledom in analizo medicinske in negovalne dokumentacije. Izdelali smo načrt zdravstvene nege ter predstavili aktivnosti medicinske sestre pri pacientu. V času obravnave so bili pri pacientu ugotovljeni naslednji negovalni problemi: neučinkoviti vzorci dihanja, kronična bolečina, nevarnost infekcije, utrujenost ter strah. Medicinska sestra v času obravnave posveča pacientu posebno pozornost pri zmanjšanju telesnih bolečin, mu nudi čustveno oporo ter deluje zdravstveno vzgojno.
Ključne besede: Diseminirani plazmocitom, pacient, medicinska sestra, zdravstvena nega, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1264; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (500,37 KB)

89.
Zdravstvena vzgoja pacienta z akutnim miokardnim infarktom
Helena Hostar, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Akutni miokardni infarkt je ena od pojavnih oblik akutnega koronarnega sindroma, ki sodi med ishemične bolezni srca in je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah, zato je za preprečevanje in zdravljene nujno potrebno upoštevati načela zdravega življenjskega sloga. Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno-vzgojno delo pri pacientu z miokardnim infarktom, ter z raziskavo ugotoviti način življenja pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika, s katerim smo ugotavljali ali so pacienti po prebolelem miokardnem infarktu spremenili način življenja v prid zdravju, ali poznajo dejavnike tveganja za nastanek miokardnega infarkta in ali so medicinske sestre tiste, ki dajejo pacientom največ informacij o načinu življenja po preboleli bolezni. Raziskavo smo izvedli v Koronarnem klubu Brežice v mesecu marcu 2012. Sodelovalo je 30 pacientov, ki so preboleli miokardni infarkt. Rezultati. Anketiranci so dobro seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek miokardnega infarkta, ki se kaže v spremembi življenjskega sloga v prid zdravju, kar lahko pripisujemo dobri zdravstveni vzgoji pacientov, kakor tudi vključenosti v vseživljenjsko rehabilitacijo Koronarnega kluba. Ugotovili smo tudi, da pacienti po preboleli bolezni dobijo nekoliko več informacij od zdravnika kot od medicinskih sester. Sklep. Zelo pomembno je, da medicinska sestra kakor tudi ostalo zdravstveno osebje pozitivno vplivajo na paciente. Potrebno jih je vzpodbujati za zdrav življenjski slog, kar posledično vpliva na zmanjšanje srčno-žilnih bolezni in njenih zapletov.
Ključne besede: pacient, zdravstvena vzgoja, akutni miokardni infarkt, dejavniki tveganja, Koronarni klub
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 2206; Prenosov: 552
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

90.
CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA V PREDDIALIZNEM OBDOBJU
Milena Gosak, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična odpoved človeka prizadene ne samo fizično, ampak tudi psihološko in socialno. Odnos med medicinsko sestro in pacientom predpostavlja predpogoj za celostno obravnavo pacienta. Medicinska sestra mora prepoznati pacientove potrebe, pacientu je potrebno nuditi znanje in informacije o bolezni, mu nuditi pomoč pri soočanju z boleznijo in ga pripraviti na sodelovanje pri zdravljenju. Namen diplomskega dela je predstaviti celostno obravnavo pacienta v preddializnem obdobju in ugotoviti ali so pacienti v preddializnem obdobju po mnenju medicinskih sester tudi v praksi obravnavani celostno. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo dela, kot raziskovalni instrument smo uporabili delno strukturiran intervju, ki smo ga izvedli v treh dializnih centrih po Sloveniji. Na osnovi kvalitativne metode analize besedila smo intervjuje dobesedno prepisali, določili samostojno kodo in podkategorije na podlagi katerih smo intervjuje analizirali. Rezultati: Ugotovili smo, da so pacienti v preddializnem obdobju po mnenju medicinskih sester obravnavani celostno. Glavno kategorijo smo poimenovali »preddializna edukacija«, proučevali smo jo z vidika štirih podkategorij: odnos medicinska sestra - pacient, lastnosti medicinskih sester, celostna obravnava, priprava na preddializno edukacijo. Sklep: Medicinske sestre, ki obravnavajo paciente celostno potrebujejo poleg dobrega strokovnega znanja, potrebujejo še znanja iz drugih strokovnih področij. Medicinske sestre imajo zelo pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji pacienta, saj je sodelovanje pacienta v veliki meri odvisno od kakovosti poučenosti pacienta.
Ključne besede: celostna obravnava, odnos medicinska sestra - pacient, zdravstvena vzgoja, kronična ledvična bolezen, multidisciplinarna obravnava.
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 2797; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (578,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici