| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 191
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
VLOGA DRUŽINE IN MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU Z DEMENCO
Anja Laba, 2011, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. V diplomskem delu je obravnavana demenca ter vloga družine in medicinske sestre pri pacientu z demenco. Demenca je opisana kot bolezen v starosti, kakšni so vzroki za njen nastanek, katere so najpogostejše oblike in kakšne pristope vključuje zdravstvena nega dementnega pacienta. Opisano je tudi soočanje družine z boleznijo in skrb za družinskega člana, ki je zbolel za demenco. Namen. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo imata družina in medicinska sestra pri pacientu z demenco. Metode. V okviru diplomskega dela je bila izvedena kvalitativna raziskava, s pomočjo študije primera in intervjuja s pacientko z demenco, ki živi v domačem okolju. Rezultati. Ugotovili smo, da lahko pacient z demenco v začetni fazi bolezni ob pomoči družine živi normalno življenje in tudi kakovost življenja lahko ostane enaka, kot je bila pred boleznijo. Ugotovili smo tudi, da imata družina in medicinska sestra, predvsem patronažna medicinska sestra zelo pomembno vlogo pri obravnavi pacienta z demenco.
Ključne besede: demenca, pacient, medicinska sestra, družina.
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 1824; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (289,82 KB)

72.
Komunikacija pri samomorilno ogroženih pacientih
Tina Dervarič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena komunikacija pri pacientih, ki so želeli storiti samomor. Samomoru smo bili priča v preteklosti in se bomo z njim srečevali tudi v prihodnosti. Pojavlja se povsod po svetu v različnih kulturah in geografskih okoljih, kar pa predstavlja velik problem za družbo. Opisana sta samomor in komunikacija. Predstavljeni so definicija samomora, statistike in ugotovitve, miti o samomoru, samomor skozi zgodovino, samomorilno vedenje, dejavniki tveganja za samomor, preprečevanje samomora ter terapevtska in profesionalna komunikacija. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pogost soočanja medicinskih sester s samomorilno ogroženimi pacienti na psihiatričnem oddelku, ugotoviti njihovo znanje o komunikaciji in opisati terapevtsko komunikacijo. Metodologija raziskovanja: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je vključeval 50 zdravstvenih tehnikov, ter višjih ali diplomiranih medicinskih sester na Oddelku za psihiatrijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se več kot polovica medicinskih sester srečuje s pacienti, ki so želeli storiti samomor. Sklep: Medicinske sestre menijo, da nimajo dovolj znanja za komunikacijo s samomorilno ogroženimi pacienti. Velika želja medicinskih sester so dodatna izobraževanja s področja komunikacije. Novo znanje želijo pridobivati v obliki seminarjev, delavnic ali srečanj, kjer bi znanje pridobili, izpopolnili, izboljšali, nadgradili in tudi z ostalimi udeleženci delili izkušnje.
Ključne besede: komunikacija, samomorilnost, samomor, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 09.12.2011; Ogledov: 1796; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

73.
KOMUNIKACIJA PRI CELOSTNI ZDRAVSTVENI OBRAVNAVI PACIENTA Z RAKOM ŽELODCA
Tanja Kolar, 2011, diplomsko delo

Opis: Komuniciranje je v življenju nenehno navzoče in vpliva na zdravje in počutje ljudi, oblikuje dobre odnose, kot so skrb za drugega, odgovornost, zaupanje in sočutje. Pojem zaupanja je zelo težko opredeliti z ozko definicijo, je pa pomemben dejavnik pri zdravstveni obravnavi pacienta, ki se srečuje s težkim bolezenskim stanjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen komunikacije in zaupanja pri celostni zdravstveni obravnavi pacienta z rakom želodca in ugotoviti, kako in koliko vpliva zaupanje pacientov do zdravstvenih delavcev v procesu zdravljenja. Metode dela: S pomočjo bibliografskih baz Cobiss, Medline in drugih so sistematično analizirani publikacije, ki se navezujejo na področje raziskovanja. Iz pridobljenih rezultatov so izbrani najrelevantnejši strokovni viri in uporabljeni za sintezo spoznanj, ter predstavljeni v strukturni obliki. Diplomsko delo temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Za analizo in predstavitev podatkov je uporabljen programski paket Microsoft Office Excel. Rezultati: Raziskava je bila izvedena na Oddelku za abdominalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Sodelovalo je 16 (64 %) žensk in 9 (36 %) moških. Ugotovljeno je bilo, da pacienti 11 (44 %) zaupajo zdravstvenim delavcem. Varovanje zasebnosti je s strani zdravstvenih delavcev večina (68 %) vprašanih opredelila kot zelo dobro. Kot dejavnike, ki vplivajo na medsebojno zaupanje pacienta in zdravstvenega delavca, je 20 (43 %) vprašanih opredelilo profesionalno znanje, 16 (35 %) prijazen pristop in 10 (22 %) zavzetost za pacientove probleme. Razprava in sklepi: Po mnenju vprašanih se medicinske sestre bolj kot zdravniki posvečajo njihovim težavam ter, da je zaupanje v zdravstvene delavce na visoki ravni. Kot dejavnike, ki vplivajo na medsebojno zaupanje. V odnosu pacient – medicinska sestra so navedli profesionalno znanje (strokovnost), prijazen pristop in zavzetost za pacientove probleme.
Ključne besede: komunikacija, zaupanje, zdravstveni tim, pacient, medicinska sestra, rak želodca.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2084; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

74.
Zdravstvena nega pacienta z nihajno poškodbo vratne hrbtenice
Peter Per, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opredeljena funkcionalna anatomija vratne hrbtenice in najpogostejše poškodbe v tem predelu. Podan je pregled osnovnih diagnostičnih preiskav in metod zdravljenja. Predstavljena je prva pomoč, imobilizacija in prevoz poškodovanca z nihajno poškodbo vratne hrbtenice ter nadaljnja obravnava v bolnišnici in rehabilitacija. Podlaga za empirični del diplomskega dela je študija primera pacienta z nihajno poškodbo vratne hrbtenice. Pacient je bil obravnavan po konceptualnem modelu Virginije Henderson in po procesni metodi dela. Informacije o pacientovem zdravstvenem stanju smo dobili s pomočjo intervjuja , pogovora s člani zdravstvenega in negovalnega tima ter iz zdravstvene dokumentacije. Na osnovi podatkov smo predstavili možne aktualne in potencialne negovalne diagnoze ter načrt zdravstvene nege. V delu je tako opisana zdravstvena nega po poškodbi vratne hrbtenice z nihajno poškodbo vratne hrbtenice v akutni in postakutni fazi zdravljenja. Medicinska sestra je v fazi zdravljenja in rehabilitacije nujen član zdravstvenega in rehabilitacijskega moštva (tima), znotraj katerega opravlja samostojno zdravstveno nego in sodeluje v diagnostično – terapevtski obravnavi z izvajanjem številnih medicinsko tehničnih intervencij. Namen zdravstvene nege je izvajanje celostne in kakovostne zdravstvene nege.
Ključne besede: vratna hrbtenica, nihajna poškodba, pacient, medicinska sestra, zdravstvena nega, rehabilitacija
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2905; Prenosov: 619
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

75.
POMEN KOMUNIKACIJE V AMBULANTI SPLOŠNE MEDICINE
Mateja Topolič, 2011, diplomsko delo

Opis: Komunikacija s pacienti in sodelavci je sestavni del poklicnega delovanja medicinske sestre. Predstavljen je pomen profesionalne komunikacije v ambulanti Splošne medicine ter dejavniki, zaradi katerih pride do težav pri komunikaciji med medicinsko sestro in pacientom. Prav tako je opisan strukturni, procesni in rezultantni standard za sprejem pacienta v ambulanto Splošne medicine. Metodologija dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo zaprtega tipa anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je vključeval 30 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki so zaposleni v ambulantah Splošne medicine. Raziskava je potekala v zdravstvenem domu ter v javno- zasebnem zdravstvu. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo dosegli zastavljene cilje, hkrati pa spoznali ovire za dobro in uspešno komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom. Ugotovili smo, da anketiranci kot največjo oviro za uspešno komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom pripisujejo pomanjkanju časa. Sledi obremenjenost z drugimi deli, pomanjkanje interesa, volje ter znanja. Raziskava je tudi pokazala, da je potrebno nuditi medicinskim sestram več izobraževanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja iz področja komunikacije. Prav tako pa smo ugotovili, da se komunikacija s pacienti v ambulanti Splošne medicine na podeželju razlikuje od komunikacije v ambulanti Splošne medicine v mestu. Sklep. Komunikacija je proces oddajanja in sprejemanja sporočil med osebami. Je sredstvo, ki omogoča izmenjavo in posredovanje informacij. S pristopom, ki ga namenimo pacientu, lahko olajšamo oziroma odstranimo veliko ovir, ki bi motile obravnavo pacienta v ambulanti Splošne medicine.
Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, pacient, ambulanta Splošne medicine.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2122; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (677,91 KB)

76.
MEDICINSKA SESTRA IN DRUŽINSKI ČLANI KRITIČNO BOLNEGA V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Simona Lihteneker, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili okolje enote intenzivne terapije, vlogo in naloge medicinske sestre v interakciji z družinskimi člani življenjsko ogroženega pacienta, ter veščine, ki so potrebne za dobro komunikacijo. Opisali smo tudi proces, ki ga doživljajo družinski člani ob sprejemu njihovega svojca v enoto intenzivne terapije in njihove potrebe v tem obdobju. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo želeli ugotoviti zadovoljstvo družinskih članov z oskrbo njihovega svojca, s prejetimi informacijami in s podporo, ki so jo prejemali s strani medicinskih sester v enoti intenzivne terapije. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Sodelovalo je 50 družinskih članov, katerih svojci so bili v času izvedbe ankete hospitalizirani v enoti intenzivne terapije Bolnišnice Topolšica. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecih julij, avgust in september 2011. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da so medicinske sestre posvečale pozornost potrebam družinskih članov ter da so le ti redno prejemali razumljive informacije. Ugotovljeno je bilo, da so bili družinski člani deležni čustvene podpore medicinskih sester in, da so bili zadovoljni z oskrbo, ki so jo njihovi bolni svojci prejemali v času zdravljenja. Sklep. V holistično zdravstveno nego življenjsko ogroženega pacienta morajo biti vključeni tudi njegovi družinski člani. Od poznavanja in izpolnitve njihovih potreb in pričakovanj pa je odvisno njihovo zadovoljstvo. To pa je eden pomembnih kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi.
Ključne besede: Enota intenzivne terapije, medicinske sestre, odnos, družinski člani, kritično bolni pacient, potrebe.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2235; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

77.
PRAVNI PRIKAZ VAROVALNIH INSTITUTOV S PODROČJA PACIENTOVIH PRAVIC V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mirjana Feguš, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo prikazuje pravno ureditev neformalnih varovalk s področja človekovih pravic in podrobneje pacientovih pravic, tako na državni kot na lokalni ravni. Tudi pacientom je potrebno zagotoviti temeljne človekove pravice. Izhodišče obravnave varovanja pacientovih pravic predstavlja ustavno predviden Varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki posameznika ščiti v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil ter posreduje v primeru kršitev pravic in drugih nepravilnosti. S svojim delovanjem je pomembno vplival na uvedbo posebnih varuhov na posameznih področjih. Na zdravstvenem področju, kjer gre načeloma za zasebnopravno razmerje med uporabnikom in izvajalcem zdravstvenih storitev, je bil najprej s strani Mestne občine Maribor vzpostavljen lokalni institut Varuh bolnikovih pravic za potrebe občanov Maribora in statistične regije Podravja, kateremu je sledilo imenovanje zastopnikov pacientovih pravic na državni ravni na podlagi Zakona o pacientovih pravicah. Ta zakon je določil hkrati pritožbeni postopek z zahtevo prve obravnave kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvenih storitev, če ne pride do rešitve spora z dogovorom, pa zahtevo druge obravnave pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic s poudarkom mirnega reševanja sporov, pri katerem se subsidiarno uporabljajo postopkovne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Zastopnik pacientovih pravic lahko obenem opravlja tudi funkcijo zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja, v kolikor izpolnjuje pogoje in je imenovan na to funkcijo, ki varuje pravice oseb z duševnimi motnjami po Zakonu o duševnem zdravju.
Ključne besede: Ključne besede: neformalno varstvo, pacientove pravice, pacient, izvajalec zdravstvenih storitev, varovalni institut, zastopnik pacientovih pravic, varuh bolnikovih pravic, pritožbeni postopek, mirno reševanje sporov.
Objavljeno: 19.04.2012; Ogledov: 2976; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (572,24 KB)

78.
OBRAVNAVA PACIENTA S SAMOMORILNIM VEDENJEM V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Kristijan Bohak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomorilno vedenje je značilnost vseh življenjskih obdobij. Samomorilnost je posledica številnih sociokulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialnoekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Samomori so najpogostejša nasilna smrt v Sloveniji. Ker se Slovenija glede poskusov in umrljivosti zaradi samomorov uvršča med bolj ogrožene države, se ekipe nujne medicinske pomoči na terenu pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. V diplomskem delu predstavljamo sociološke vidike samomora, dejavnike tveganja za samomorilno vedenje, urgentna stanja v psihiatriji, pristop in prevoz samomorilno ogrožene osebe v bolnišnico ter hospitalizacijo proti volji pacienta in vlogo policije pri tem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji. Zanimalo nas je, kako pogosto in s katerim načinom samomora oz. samomorilnega vedenja, se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Z raziskavo smo ugotovili, da se zdravstveni reševalci pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. Po načinu izvedbe samomora se pri svojem delu na terenu srečujejo z različnimi metodami, največ z zastrupitvami, z obešanjem, z orožjem in z ostrimi predmeti.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, pacient, nujna medicinska pomoč, zdravstveni reševalec, neprostovoljna hospitalizacija
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 1801; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

79.
Komunikacija medicinske sestre z dementnim pacientom
Simona Hribar, 2012, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Demenca predstavlja hudo duševno motnjo in sodi med najpogostejše motnje v starosti, s tem pa prinaša veliko težav in stisk ne le obolelemu, pač pa tudi njegovim svojcem. Spremljanje in skrb za ljudi z demenco je lahko zelo stresno in izredno težko. Še posebej težava pri komunikaciji zahteva od medicinskih sester veliko strokovnega znanja, potrpljenja in vztrajnosti. Namen raziskave je bilo ugotoviti, s kakšnimi težavami se srečuje zdravstveno osebje med pogovorom z dementnim pacientom, katere okoliščine vplivajo na pogovor, in navesti najpogostejše ovire, ki onemogočajo uspešno sporazumevanje. Metode: Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik kombiniranega tipa. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki tortnih grafikonov in naloženega grafičnega grafikona. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da se skoraj vsi zaposleni srečujejo s težavami pri komunikaciji z dementnimi pacienti. Te težave so, da pacienti ne najdejo pravih besed, da zaposlenih ne želijo poslušati in da pacienti govorijo ponavljajoče besede. Iz tega je razvidno, da se težave pojavljajo kontinuirano in je potrebno biti pri delu dosleden in strokoven. Pri komuniciranju zaposleni pacienta pokličejo po imenu, uporabljajo enostavne stavke in govorijo počasi. Pri nebesedni komunikaciji pa zaposleni največkrat vzpostavijo očesni kontakt, uporabijo mimiko obraza in govorico telesa. Prav tako smo ugotovili, da se zaposleni kljub strokovnemu znanju, izkušnjam in motivaciji pri delu z dementnimi pacienti srečujejo z obremenjenostjo ob koncu delovnega dne ter da delovna organizacija nudi premalo strokovnega izobraževanja s področja psihiatrične gerontologije. Razprava in zaključki: Uspešna komunikacija medicinske sestre z dementnimi pacienti je ključnega pomena za nadaljnji potek bolezni. Za uspešnejše delo s pacienti z demenco in njihovimi svojci mora medicinska sestra poleg simptomov poznati tudi stadije demence s spremljajočimi simptomi ter se stalno izobraževati o bolezni. To je podlaga za individualni pristop v skrbi za pacienta z demenco.
Ključne besede: Demenca, komunikacija, medicinska sestra, pacient, validacija.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2946; Prenosov: 527
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

80.
Analiza vzrokov in opis vrste poškodbe glave obravnavanih v podravski regiji med leti 2006 - 2008.
Amadeja Živko, 2012, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge je predstavljena anatomija glave in fiziologija možganov s poudarkom na fizioloških procesih v živčnem traktu. Sledi opis vrst poškodb glave, zapleti pri poškodbah glave in prognoza bolnikov s poškodbo glave. Predstavljeno je konzervativno in operativno zdravljenje poškodb glave, zdravstvena nega bolnika s poškodbo glave in njegova socialna, fizična in profesionalna rehabilitacija. V empiričnem delu je prestavljena analiza vzrokov poškodbe glave, vrst poškodb glave in primerjava poškodb in vzrokov poškodb med leti od 2006 do 2008 v Splošni bolnišnici Dr. Jožeta Potrča Ptuj. Najpogostejši vzrok poškodbe glave je prometna nesreča, najpogostejša vrsta poškodbe glave pa je pretres možganov. Razlike med poškodbami med leti od 2006 do 2008 obstajajo, razlike med vzroki poškodb med leti od 2006 do 2008 prav tako obstajajo.
Ključne besede: poškodba glave, medicinska sestra, pacient, zdravljenje, zdravstvena nega, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1993; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici