| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 194
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Preeklampsija v nosečnosti
Barbara Hutinski, 2011, diplomsko delo

Opis: Preeklampsija je bolezen, ki se pojavi samo v nosečnosti in pomeni nevarno stanje za nosečnico, saj lahko povzroči smrt matere ali otroka. Večina nosečnic se počuti v redu in za svoje stanje izvedo šele ob meritvi krvnega tlaka, ki je povišan. Zraven povišanega krvnega tlaka bolezen spremljajo tudi otekanje nog, obraza in rok, prav tako pa so v urinu prisotne tudi beljakovine. Zaradi resnega tveganja matere in otroka je edini in zanesljiv način, da zaustavimo bolezen, porod. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu smo predstavili vrste hipertenzivnih obolenj v nosečnosti, klinično sliko, posledice bolezni, zdravljenje preeklampsije in eklampsije ter ogroženost ploda zaradi bolezni. V nadaljevanju so predstavljeni pristopi, ukrepi in zdravstvena nega pacientke s preeklampsijo ter aktivnosti zdravstvene nege pri nosečnici v eklamptičnem stanju. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo s pomočjo študije primera in intervjuja osebe s preeklampsijo, na katerem smo naredili prikaz zdravstvene nege po 11. funkcionalnih vzorcih Majory Gordon. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo problemskega pristopa k reševanju negovalnih problemov. Pri pacientki smo izpostavili najpomembnejše prioritetne probleme, kot so zmanjšana funkcija srca, zadrževanje telesnih tekočin, motnje spanja in utrujenost. Pomen vloge pri medicinski sestri je preprečevanje nadaljnjih zapletov in nudenje pomoči, saj lahko na ta način pomaga pacientki tudi pri oblikovanju kritičnega odnosa do bolezni in zdravja kot pomembne vrednote.
Ključne besede: pacient, arterijska hipertenzija, preeklampsija, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 4664; Prenosov: 698
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

62.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PO TRANSPLANTACIJI LEDVICE
Sladjana Božić, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo in naloge medicinske sestre pri pacientu po transplantaciji ledvice, saj imajo medicinske sestre kot del zdravstvenega tima pri oskrbi pacienta po transplantaciji ledvice pomembne naloge. V prvem delu smo predstavili zgradbo in funkcijo ledvice, ledvično odpoved in načine zdravljenja končne ledvične odpovedi. V nadaljevanju smo podrobno predstavili transplantacijo ledvice kot eno izmed možnih oblik zdravljenja, ter transplantacijsko dejavnost v svetu in v Sloveniji, ter jo podkrepili z moralno pravnimi osnovami. Največji poudarek smo namenili zdravstveni negi pacienta po transpantaciji ledvice, saj se le ta razlikuje glede na to, koliko časa je preteklo od transplantacije. Opisali smo naloge medicinske sestre pri pacientu po transplantaciji ledvice v Centru za intenzivno terapijo, ki temeljijo na 24-urnem nadzoru hemodinamskega stanja pacienta in diagnostično-terapevtskih posegih. Predstavili smo tudi vlogo medicinske sestre na Kliničnem oddelku za nefrologijo, pri rehabilitaciji pacienta po operaciji, spodbujanju k samooskrbi ter opisali program zdravstvene-vzgoje pacienta pred odpustom v domačo oskrbo. Pri obravnavi pacienta po odpustu iz bolnišnice smo predstavili naloge medicinske sestre v Centru za transplantacijo ledvice, ki so predvsem zdravstveno-vzgojne in organizacijske narave. Na vseh področjih smo izpostavili najpogostejše negovalne diagnoze, glede na negovalne probleme in za le te načrtovali intervencije zdravstvene nege.
Ključne besede: transplantacija ledvice, pacient, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 04.08.2011; Ogledov: 3008; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (733,59 KB)

63.
Uporaba sodobnih oblog pri oskrbi kronične rane
Petra Vinder, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili uporabo sodobnih oblog pri oskrbi kronične rane. Opisali smo kronične rane, njihovo zdravljenje ter prednosti sodobnih oblog pri oskrbi le teh. Posebno poglavje je namenjeno vlogi medicinske sestre pri oskrbi pacienta z golenjo razjedo. V empiričnem delu smo na podlagi študije primera pacienta z golenjo razjedo ugotavljali najpogostejše negovalne probleme in potrebe po zdravstveni negi. Ţeleli smo ugotoviti, ali kronična rana omejuje pacienta pri izvajanju osnovnih ţivljenjskih aktivnostih, kateri so najpogostejši njegovi problemi ter kakšne so potrebe po zdravstveni negi. Zanimalo nas je tudi, katere sodobne obloge so bile pri pacientu uporabljene. Izvedli smo kvalitativno metodo raziskovanja in kot instrument raziskave uporabili pol strukturiran odprti intervju. V študijo primera je bil vključen en pacient. Ugotovili smo, da kronična rana omejuje pacienta pri gibanju in ustrezni legi, spanju in počitku, osebni higieni in urejenosti ter v izogibanju nevarnostim v okolju. Ugotovljeni najpogostejši problemi pri pacientu z golenjo razjedo so: samonega, zmanjšana moţnost za samostojno osebno higieno, nevarnost padcev, nevarnost infekcije zaradi golenje razjede, poškodovana koţa, nepopolna telesna mobilnost, motnje spanja.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, kronična rana, golenja razjeda, zdravstvene nega
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 5698; Prenosov: 1055
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

64.
Kakovost življenja pacienta zdravljenega s hemodializo
Ksenija Lutar, 2011, diplomsko delo

Opis: Kronična ledvična bolezen je eden od svetovnih zdravstvenih problemov zaradi naraščajoče incidence, prevalence, obolevnosti, umrljivosti in visokih stroškov. Kronična ledvična bolezen je tako v Sloveniji kot po svetu v porastu. Posledice bolezni se poleg ledvične odpovedi odražajo na vseh organskih sistemih. Namen diplomskega dela je v teoretičnem delu opisati zgradbo, nalogo in delovanje ledvic, vrste nadomestnega zdravljenja, v empiričnem delu pa s pomočjo anonimnega vprašalnika predstaviti kakovost življenja pacienta,zdravljenega s hemodializo. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli v Splošni bolnišnici Murska Sobota na dializi Internega oddelka. V raziskavo je bilo vključenih 50 pacientov, ki se zdravijo s hemodializo. Raziskava je pokazala, da so se pacienti težko privadili na omejitve, vendar so se sprijaznili,ker so vedeli, da je to potrebno. Odnosi so se spremenili predvsem v tem, da so si pacienti s svojci bližje kot pred hemodializo in tudi kakovost življenja se je spremenila najbolj na družbenem področju.
Ključne besede: pacient, ledvična odpoved, hemodializa, medicinska sestra, kvaliteta življenja
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 2186; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

65.
OBJEKTIVNA ODGOVORNOST IN MEDICINSKI PRIPOMOČKI
Mitja Marn, 2011, diplomsko delo

Opis: S hitrim razvojem znanosti se je pojavila možnost nadomestitve nekaterih človekovih organov z umetnimi izdelki. Najbolj se vsem nadomestkom in naprednim tehnologijam približa pojem medicinski pripomoček. Ker gre pri tovrstni industriji za trgovino globalnih razsežnosti, so se pojavile organizacije, ki poskušajo poenotiti termine. Namen organizacij je pospešitev globalno-tržne komunikacije, z možnostjo izmenjave povratnih informacij o delovanju izdelka. Medicinski pripomoček je, kot vsaka druga naprava, podvržen možnosti nastanka napak in okvar. Izdelek, vsajen v človekovo telo, v primeru okvare lahko povzroči smrt ali težjo telesno poškodbo. Javna agencija za medicinske pripomočke na teritoriju Slovenije izdaja potrdila o skladnosti izdelka s standardi in s tem potrjuje kakovost in varnost izdelka. Življenjski cikel medicinskega pripomočka vključuje številne faze, od načrtovanja izdelka do poročanja o njegovi uporabi. Zaradi številnih subjektov, ki sodelujejo v ciklu izdelka, se delo osredotoča na razmerja med proizvajalcem in pacientom, pri čemer se mestoma vključuje tudi prispevek zdravstvene stroke, zaradi neposrednega stika zdravnika z bolnikom. Zaradi specifičnosti problematike ter terminov, so bili sprejeti številni specialni predpisi, ki so večinoma povezani z obstoječimi splošnimi pravili. V diplomi so podrobneje obdelani pojmi: proizvajalec, potrošnik, pacient, stvar in napaka. Posebej poglobljeno je obdelana problematika odškodninske odgovornosti za škodo po izdelku. Tu se pojavi problem razmejitve med pravili Direktive 85/374 EEC, implementirane z Zakonom o varstvu potrošnikov in pravili Zakona o obligacijskih razmerjih. Slednji uvaja domnevo vzročne zveze med nevarnim izdelkom ter nastalo škodo. Oškodovanec bo moral dokazati samo napako in škodo. Na drugi strani Zakon o varstvu potrošnikov uvaja sistem, po katerem bo potrošnik oz. oškodovanec tisti, ki bo imel dokazno breme. Sodišče bo moral prepričati, da izdelek ni zadostil standardu pričakovane varnosti, ki jo potrošnik legitimno pričakuje. Na koncu so predstavljeni še razlogi razbremenitve objektivne odgovornosti, kot jih določata omenjena predpisa, s poudarkom na določbi Zakona o varstvu potrošnikov, v skladu s katero se proizvajalec razbremeni odgovornosti za škodo, če dokaže, da razvoj znanosti v trenutku, ko je bil izdelek dan na trg, še ni bil na nivoju, ki bi omogočal ugotovitev možnosti nastanka škode. Iz pravila izhaja, da je potrošnik stranka, ki trpi škodo zaradi razvojnega rizika. V delu so analizirani interesi subjektov, udeleženih v življenjskem ciklu medicinskega pripomočka. Prikazane so obstoječe rešitve, razporeditve rizikov nastanka škode, ki naj bi najbolj ugodno vplivale na razvoj celotne dejavnosti. Ključen problem ostaja premajhno število rešenih primerov, ki bi obsegali obravnavano tematiko.
Ključne besede: Razvojni riziko, interes, odgovornost za škodo po produktu, pacient, potrošnik, proizvajalec, napaka, medicinski pripomoček, nevarna stvar, Zakon o varstvu potrošnikov.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 3061; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

66.
Védenje pacientov o problematiki golenje razjede
Sanja Jelenko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena tematika o védenju pacientov o problematiki golenje razjede, koliko sami pacienti poznajo svojo bolezen in kdo je njihov vir informacij. Anketiranih je bilo 30 pacientov v urbanem in ruralnem okolju. Uporabili smo deskriptivno metodo dela; z metodo anketiranja pa smo zbrali podatke in jih analizirali. Spoznali smo, da so pacienti dobro informirani o svoji bolezni, da je njihov glavni vir informacij patronažna medicinska sestra. Več informacij pričakujejo s strani zdravnika in medicinske sestre v ambulanti splošne medicine. Ugotovili smo tudi, da jim je v največjo podporo in pomoč pri samem zdravljenju patronažna medicinska sestra. Skozi raziskavo smo spoznali, da je starostna meja visoka in da se golenja razjeda pojavlja predvsem pri pacientih nad 70 let. Izobraženost pri teh letih pa je predvsem osnovnošolska. V povezavi z izobraženostjo, starostjo in okoljem, iz katerega izhajajo, pa smo ugotovili, da ni to v nikakršni povezavi, saj so rezultati pokazali, da ti dejavniki ne vplivajo na poznavanje golenje razjede. Golenja razjeda je rana, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje. Pacienti so zadovoljivo seznanjeni z dejavniki tveganja, kot so gibanje, debelost, dolgo sedenje ali stanje, pomoč in podporo jim nudijo patronažne medicinske sestre. Pacienti in patronažne medicinske sestre so v času zdravljenja golenje razjede pogosto v stiku. Zaupanje in motiviranost z obeh strani je prav gotovo temelj dobre komunikacije in odnosa, ki lahko pospeši zdravljenje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: patronažna medicinska sestra, pacient, golenja razjeda, oskrba, dejavniki tveganja
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2157; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (932,61 KB)

67.
ZAVEST O MOTNJAH V ZADRŽEVANJU URINA MED STROKOVNO IN LAIČNO JAVNOSTJO
Sonja Glodež, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Inkontinenca urina je huda psihična, fizična in ekonomska obremenitev za človeka in njegovo ožjo okolico, zato je težko priznati težave, kot so uhajanje urina med kašljem, dvigovanjem bremen ali celo med spolnim odnosom. Znanstveniki ugotavljajo, da ima vsaka tretja ženska težave z zadrževanjem urina, pri moških je UI redkejša, saj po nekaterih podatkih prizadene okoli 4,5 % moških in narašča s starostjo. Urinska inkontinenca lahko bistveno poslabša kakovost življenja tudi partnerjem bolnikov, saj ta motnja povzroča zadrego, sram, izgubo samospoštovanja, to pa vodi v socialno izoliranost. Namen raziskave je preveriti, koliko so pacienti in medicinske sestre seznanjeni z motnjami v zadrževanju urina in koliko poznajo možnosti zdravljenja urinske inkontinence. Prav tako nas zanima in želimo ugotoviti, ali obstajajo glede teh motenj regionalne razlike v ozaveščenosti na območju Republike Slovenije. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za analizo podatkov je bil uporabljen SPSS, s pomočjo katerega je bila opravljena analiza podatkov (Spearmanova korelacija, regresija in parametrična statistika). Raziskovalni vzorec je zajemal 60 medicinskih sester in 300 pacientov. Podatke smo zbirali z dvema anketnima vprašalnikoma. Rezultati. Ozaveščenost strokovne in laične javnosti o zdravljenju urinske inkontinence je slaba. Sklep. Medicinske sestre je treba seznaniti s problemom urinske inkontinence, da bodo lahko delovale v procesu promocije zdravja in pri ozaveščanju pacientov o možnostih zdravljenja urinske inkontinence.
Ključne besede: urinska inkontinenca, promocija zdravja, pacient
Objavljeno: 26.09.2011; Ogledov: 1964; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

68.
Prepoznavanje in lajšanje bolečin pri travmatološkem pacientu
Renata Stajić, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen prepoznavanja in lajšanja bolečin pri travmatoloških pacientih. Prikazali smo različne metode merjenja, ocenjevanja, prepoznavanja in lajšanja bolečin, s katerimi medicinske sestre lažje in učinkovitejše prepoznajo in lajšajo bolečino pri pacientih. Opisali smo tudi pomen dobre komunikacije v zdravstveni negi med medicinsko sestro in pacientom. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med hospitaliziranimi pacienti v UKC Ljubljana na Travmatološki kliniki v mesecu aprilu 2011. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, pri katerem je sodelovalo 30 pacientov. Ugotoviti smo želeli, če je stopnja bolečine pri travmatoloških pacientih pred operativnim posegom višja od 3 ocenjena po VAS, kdaj je bolečina najbolj izrazita in ali so pacienti informirani o metodah ocenjevanja in lajšanja bolečine. Ugotovili smo, da je pri več kot polovici anketiranih pacientov bolečina večja od 3 po VAS, da je bolečina najbolj izrazita zjutraj v času fizičnih aktivnosti, in sicer pri delu s fizioterapijo in da so pacienti premalo informirani o metodah ocenjevanja in lajšanja bolečin.
Ključne besede: Ključne besede: bolečina, lajšanje bolečine, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 1762; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

69.
Oskrba dihalne poti v prehospitalnem okolju
Matjaž Vaupotič, 2013, diplomsko delo

Opis: Dihanje je osnovna funkcija vsakega živega bitja. Pogoj za normalno dihanje je prosta dihalna pot, kadar pa je ta ogrožena je oskrba dihalne poti prvi in najbolj nujen ukrep pri vitalno ogroženem pacientu ali poškodovancu. Neuspešna sprostitev dihalne poti vodi v hipoksijo in posledično smrt. Namen diplomskega dela je s pregledom domače in tuje literature predstaviti pomen učinkovite oskrbe dihalne poti in predstaviti, ter opisati metode in pripomočke za oskrbo dihalne poti. V diplomskem delu smo predstavili anatomijo dihalne poti, kako prepoznati ogroženo dihalno pot, enostavne postopke in pripomočke za oskrbo dihalne poti, supraglotične pripomočke, endotrahealno intubacijo, ukrepe pri težavni oskrbi dihalne poti, ter oskrbo pacienta na umetni ventilaciji. Opisali smo vlogo medicinske sestre pri oskrbi dihalne poti v prehospitalnem okolju, katere postopke lahko izvaja samostojno in pri katerih nudi asistenco. Poudarili smo tudi pomen izobraževanja za medicinske sestre in opozoriti na neurejene kompetence v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: oskrba dihalne poti, medicinska sestra, endotrahealna intubacija, pripomočki za oskrbo dihalne poti, vitalno ogrožen pacient, umetna ventilacija
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1674; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

70.
Kakovost življenja in prisotnost depresivne motnje pri pacientih s KOPB
Aleksandra Jančič, 2011, specialistično delo

Opis: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) pomembno vpliva na kakovost življenja in pojav depresije. Cilj zdravljenja bolezni ni samo lajšanje simptomov in preprečevanje poslabšanj, temveč tudi izboljšanje kakovosti življenja. Patronažna medicinska sestra ima pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja in zaznavanju dejavnikov tveganja za pojav depresivne motnje pri pacientih s KOPB. Namen specialističnega dela je bil predstaviti vlogo patronažne medicinske sestre v obravnavi pacienta s KOPB in z raziskavo ugotoviti kakovost življenja in prisotnost depresivne motnje pri pacientih s KOPB. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo vprašalnik SGRQ in PHQ – 9. Anketirali smo 70 pacientov s KOPB iz območja Maribora. Dobljene podatke iz obeh vprašalnikov smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in SPSS 17.0. Rezultati. Ugotovili smo, da je kakovost življenja anketiranih pacientov s KOPB slaba. Odstotek celotnega zbirka točk vseh treh komponent (simptomi, aktivnosti in vplivi), kjer višji odstotek pomeni slabšo kakovost življenja, je v vprašalniku SGRQ 55,55 %. Najvišji odstotek predstavlja komponenta aktivnosti in sicer kar 80,70 %. Depresija je prisotna pri 88 % anketiranih pacientov s KOPB. Ugotovili smo tudi linearno korelacijo med kakovostjo življenja in prisotnostjo depresije. Sklep. Raziskava je pokazala, da se ob KOPB v več kot 80 % pojavlja depresivna motnja. Pomembno je, da se depresijo pravočasno prepozna in zdravi. Ugotovili smo, da večina anketiranih pacientov meni, da telesna aktivnost za njih ni varna. Temeljna naloga patronažne medicinske sestre je edukacija pacienta o primerni telesni aktivnosti in ohranitvi socialnih stikov kljub fizičnim omejitvam in občutku težke sape.
Ključne besede: KOPB, depresivna motnja, kakovost življenja, pacient s KOPB, patronažna medicinska sestra.  
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 2806; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici