| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 194
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
UGOTAVLJANJE POTREB SVOJCEV KRITIČNO BOLNEGA PACIENTA NA ODDELKU ZA INTENZIVNO MEDICINO
Janja Pungartnik, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Ugotavljanje potreb svojcev kritično bolnih pacientov je v tujini pomemben del k družini usmerjene zdravstvene nege. V slovenskem prostoru problema potreb svojcev kritično bolnih pacientov še niso obravnavali. Namen magistrskega dela je ugotoviti potrebe in izkušnje svojcev kritično bolnih pacientov, ki se zdravijo na Oddelku za intenzivno medicino. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot inštrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen vprašalnik za ugotavljanje potreb svojcev kritično bolnih pacientov (Critical care family needs inventory). Potrebe so anketiranci ocenjevali s 4-stopenjsko Likertovo lestvico. Anketiranih je bilo 71 svojcev kritično bolnih pacientov. Podatki, zajeti z vprašalnikom, so bili statistično obdelani s programskim orodjem SPSS 17. Rezultati. Ugotovili smo, da sta za svojce kritično bolnih pacientov zelo pomembni potreba po gotovosti (3,74 ± 0,385) in takoj za njo potreba po informacijah (3,3 ± 0,442). Kot nekoliko manj pomembne so se izkazale potrebe po bližini (3,21± 0,506), podpori (2,61 ±0,559) in udobju (2,54 ± 0,507). Razlike med potrebami so statistično značilne (p=0,001). Ugotovili smo, da so med svojci kritično bolnih pacientov s krajšo in daljšo ležalno dobo razlike v dojemanju potreb, prav tako so razlike tudi med spoloma pacientov. Sklep. Z raziskavo smo ugotovili najpomembnejše potrebe svojcev kritično bolnih pacientov, ki se zdravijo na Oddelku za intenzivno medicino. Na podlagi rezultatov raziskave, bi bilo v Sloveniji potrebno pričeti z dodatnim izobraževanjem medicinskih sester, zaposlenih na Oddelkih za intenzivno medicino, s področja ugotavljanja potreb in nudenja ustrezne podpore svojcem kritično bolnih pacientov.
Ključne besede: ugotavljanje potreb, svojci, kritično bolni pacient, Oddelek za intenzivno medicino
Objavljeno: 22.04.2011; Ogledov: 2287; Prenosov: 472
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

52.
Študija primera pacienta s celiakijo
Merima Mujanović, 2011, diplomsko delo

Opis: Celiakija je bolezen ozkega črevesa, ki je posledica trajne preobčutljivosti na gluten pri genetsko dovzetnih posameznikih. Je avtoimuno obolenje in je v zadnjem času ena pogostejših bolezni prebavnega trakta tako pri otrocih kot pri odraslih. Povprečni delež obolelih je tudi do 1:100. Intoleranca se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Trenutno je edini način zdravljenja vseživljenjsko dosledno izvajanje diete brez glutena. To pomeni popolno izključitev pšenice, ječmena in rži iz prehrane. V diplomskem delu je predstavljena obravnava pacienta s celiakijo v času hospitalizacije ter aktivnosti zdravstvene nege. V uvodnem delu je opisana bolezen, vzroki za nastanek, zapleti, oblike celiakije ter zdravljenje. V nadaljevanju smo predstavili vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s poudarkom na zdravstveno vzgojnem delu. Izvedli smo študijo primera pacienta, ki je bil obravnavan po modelu Maryory Gordon, ki temelji na enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja. Na podlagi zbranih podatkov smo izpostavili naslednje negovalne probleme, kot so nevarnost infekcije, tekočina - prenizek volumen, neuravnovešena prehrana - manj kot telo potrebuje, diareja, samonega - zmanjšana možnost za samostojno osebno higieno, mobilnost - nepopolna telesna mobilnost, motnje spanja, bolečina, strah.
Ključne besede: celiakija, zdravstvena nega, pacient, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 2984; Prenosov: 537
.pdf Celotno besedilo (627,25 KB)

53.
NALOGE IN ODGOVORNOST POKLICA MEDICINSKE SESTRE V AMBULANTNI DEJAVNOSTI
Mateja Vidic, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili poklic in vlogo medicinske sestre v ambulantni dejavnosti. Poklic medicinske sestre ima dolgo tradicijo, zaradi pomembnosti v družbi je poklic v veliki meri reguliran z množico predpisov (zakonov, pravilnikov, kodeksov), nekaterih tudi na mednarodni ravni. V teoretičnem razdelku tega dela predstavljamo zgodovinski razvoj poklica, naloge, odgovornosti in kompetence. V empiričnem razdelku opišemo srednješolsko mrežo v Sloveniji, zaposlovanje in nekatere podatke o plačah. Posebej se osredotočimo na vprašanja komunikacije medicinske sestre s pacientom. V ta namen uporabimo metodo anketiranja, ki smo jo izvedli med zaposlenimi medicinskimi sestrami v Zdravstvenem domu Ribnica. Ugotovili smo nekatere šibke točke, med drugim težave pri komunikaciji s starejšimi pacienti, preobremenjenost z informacijami, pomanjkanje časa za dober pogovor s pacienti in podobno.
Ključne besede: zdravstveni tehnik, komunikacija, medicinska sestra, pacient
Objavljeno: 25.07.2011; Ogledov: 3846; Prenosov: 834
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

54.
Integracija pacientov z duševno motnjo v socialno okolje
Alja Tomazin, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja integracijo pacienta z duševno motnjo v socialno okolje. Opisana je razdelitev duševnih motenj po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10), naloge medicinske sestre in patronažne medicinske sestre ter vloga subpsihiatričnih ustanov v obravnavi pacienta z duševnimi motnjami. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med prebivalci Mežiške doline o sprejemanju pacientov z duševnimi motnjami. Podatki so pokazali, da se družba ne izogiba pacientov z duševno motnjo in jih sprejema. Prebivaci ne vedo, ali imamo v Sloveniji dovolj razvito zdravljenje duševnih motenj. Ravno tako so prepričani, da so mladi z duševno motnjo sposobni opravljati poklicno delo.
Ključne besede: pacient, rehabilitacija, integracija, stigmatizacija, duševne motnje.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 1664; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (834,53 KB)

55.
Preprečevanje stranskih učinkov citostatikov
Aleksandra Keršič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Preprečevanje stranskih učinkov citostatikov je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo na začetku opisali definicijo onkološke zdravstvene nege, kako se deli onkološka zdravstvena nega in razvoj onkološke zdravstvene nege. Nato sledi opis sistemske terapije, ki smo jo razčlenili na citostatsko, hormonsko, imunsko in biološko zdravljenje. Največji poudarek pa je na stranskih učinkih citostatikov in nasvetih medicinske sestre pacientu, kaj lahko sam stori, da prepreči oz. omili stranske učinke citostatikov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, opravljene v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo in na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk. Zanimalo nas je, ali stranski učinki citostatikov vplivajo na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti anketiranih pacientov, katere ukrepe za preprečevanje stranskih učinkov citostatikov anketirani pacienti upoštevajo in ali jim zdravstveno osebje poda dovolj informacij o preprečevanju stranskih učinkov citostatikov. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da pri več kot polovici anketiranih pacientov stranski učinki citostatikov vplivajo na njihovo izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, predvsem ima večina anketiranih pacientov težave pri prehranjevanju. Iz ankete je tudi razvidno, da anketirani pacienti poznajo ukrepe za preprečevanje stranskih učinkov citostatikov in jih upoštevajo. Razvidno je, da večina anketiranih pacientov meni, da jim zdravstveno osebje poda dovolj informacij o preprečevanju stranskih učinkov citostatikov.
Ključne besede: Ključne besede: sistemska terapija, citostatsko zdravljenje, stranski učinki citostatikov, pacient.
Objavljeno: 08.09.2014; Ogledov: 801; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (807,91 KB)

56.
Samomorilno ogroženi pacient in vloga zdravstvene nege
Adrijana Sauer, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi, ki je teoretičnega značaja, sta predstavljena samomor in samomorilnost, kot splošna pojma. Opisani so različni vzroki in dejavniki tveganja samomora, medicinske, sociološke in psihološke razlage ter zmote in dejstva o samomoru. Namen diplomskega dela je spoznati in predstaviti problematiko samomorilnosti v Sloveniji, opisati vlogo zdravstvene nege in medicinske sestre pri obravnavi samomorilno ogroženega pacienta ter ugotoviti stanje in razširjenost samomorilnosti pri nas in po svetu. Želeli smo ugotoviti kakšen je obseg psihiatrične zdravstvene nege na področju obravnave samomorilno ogroženega pacienta v Sloveniji, kaj vključuje zdravstvena nega samomorilno ogroženega pacienta in ali je samomorilnost pri nas in v tujini pomemben družbeni problem. Po pregledu literature in statističnih podatkov smo ugotovili, da je zdravstvena nega na tem področju že precej razvita, vendar je glede na nevzpodbudne statistične podatke, ki so pokazali, da je samomorilnost tako pri nas kot tudi drugod po svetu velik družbeni problem, nujno potrebno še dodatno izpopolnjevanje znanja na tem področju.
Ključne besede: Samomor, samomorilnost, samomorilno ogroženi pacient, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 2876; Prenosov: 631
.pdf Celotno besedilo (633,50 KB)

57.
OBRAVNAVA PACIENTOV S HEMOROIDALNO BOLEZNIJO
Sebastijan Hajnšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hemoroidi so razširjene vene v kanalu zadnjika, ki se kažejo kot zatekle blazinice tkiva v stenah zadnjika, lahko se izbočijo tudi navzven. Je neprijetna kronična bolezen, ki je ozdravljiva, vendar vpliva na kakovost pacientovega življenja. Diagnosticiranje bolezni je zelo pomembno, saj so simptomi hemoroidov podobni resnejšemu obolenju, kot je rak debelega črevesja in danke. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo pacientov s hemoroidalno boleznijo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se pacienti svoje bolezni sramujejo in odlašajo z obiskom pri zdravniku ter ali so ti pacienti spremenili način življenja ob pojavu bolezni. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo analize domače in tuje literature. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni inštrument uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 50 pacientov s hemoroidi, obravnavanih v Zdravilišču Rogaška. Rezultati in diskusije: Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo kažejo, da se pacienti svoje bolezni ne sramujejo, vendar še vedno manjši del pacientov odlaša z obiskom pri zdravniku, kar povečuje tveganje za napredovanje bolezni. Ugotovili smo, da so vsi pacienti spremenili način življenja ob pojavu hemoroidov.
Ključne besede: anorektum, hemoroidi, medicinska sestra, pacient, zdravstvena vzgoja, Zdravilišče Rogaška
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 1885; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

58.
Obravnava osebe z duševno manjrazvitostjo v socialno varstvenem zavodu
Sanja Petrovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja in prikazuje obseg zdravstvene nege pri obravnavi pacienta z duševno manjrazvitostjo v socialno varstvenem zavodu. Opisuje značilnosti oseb z duševno manjrazvitostjo, klinično sliko in stopnje duševne manjrazvitosti. Predstavlja delo članov negovalnega tima v obravnavi pacienta z duševno manjrazvitostjo in vlogo družine ter pravice oseb z duševno manjrazvitostjo. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave izvedene med člani negovalnega tima, zaposlenimi v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava. Analiza rezultatov raziskave je pokazala, da je delo s pacientom z duševno manjrazvitostjo naporno in obremenjujoče, kar člane negovalnega tima pogosto privede do občutkov izčrpanosti. Vzrok za ta problem se v največji meri skriva v premajhnem številu delovnega kadra.
Ključne besede: Duševna manjrazvitost, pacient z duševno manjrazvitostjo, zdravstvena nega, člani negovalnega tima, kakovost, zadovoljstvo.
Objavljeno: 04.08.2011; Ogledov: 2205; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

59.
POMEN POZNAVANJA VAROVANJA POKLICNE SKRIVNOSTI IN POSLEDICE NJENE KRŠITVE V ZDRAVSTVENI NEGI
Leon Šabjan, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Člani negovalnega tima in drugi zdravstveni delavci so dolžni varovati poklicno skrivnost, prav tako pa se morajo zavedati posledic morebitne kršitve le-te. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako zaposleni zdravstveni delavci v Splošni bolnišnici Murska Sobota poznajo varovanje poklicne skrivnosti ter v kolikšni meri upoštevajo pravico do zasebnosti posameznih pacientov. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali so zdravstveni delavci seznanjeni s posledicami kršitve poklicne skrivnosti v zdravstveni negi.Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko strukturiranih vprašalnikov. V raziskavo je bilo vključenih 80 članov negovalnega tima, ki je potekala na štirih oddelkih Splošne bolnišnice Murska Sobota. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da več kot 60% anketiranih zdravstvenih delavcev ni vedelo, katero načelo v Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije govori o varovanju osebnih podatkov. Na podlagi rezultatov raziskave večina zdravstvenih delavcev, ki je sodelovala v raziskavi, ne ve, kakšne so posledice neupravičene izdaje poklicne skrivnosti. Več kot polovica vprašanih (56%) je menila, da zdravstveni delavci lahko izgubijo delovno mesto ali dobijo opomin oziroma opozorilo, kar je odgovorilo 20% vprašanih. Pravilno je odgovorilo le 21% vseh vprašanih zdravstvenih delavcev, od tega 12%, da gre v tem primeru za denarno kazen in 9%, da gre za zaporno kazen, odvisno od teže dejanja. Sklep. Pacienti se svojih pravic vse bolj zavedajo in želijo primerno obravnavo v negovalnem procesu. Zaradi tega je bistvenega pomena, da zdravstveni delavci ne samo poznajo pomen varovanja poklicne skrivnosti in posledice kršitve, ampak da to dosledno izvajajo tudi praktično. K temu je potrebno stremeti z nenehnim strokovnim izobraževanjem in udejanjanjem v praksi.
Ključne besede: poklicna skrivnost, varovanje poklicne skrivnosti, kršitve varovanja poklicne skrivnosti, pacient, Zakon o pacientovih pravicah.
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 3694; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (680,90 KB)

60.
PACIENT Z VENSKO TROMBOZO
Mitja Tonejc, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, kjer v prvem delu opredelimo vensko trombozo kot bolezen sodobnega časa, ugotavljamo dejavnike tveganja za nastanek bolezni, njeno diagnostiko, zdravljenje bolezni, njene pričakovane zaplete in preprečevanje nastanka le-te. V nadaljevanju predstavimo dnevno bolnišnico oziroma ambulantno obliko zdravljenja kot utečeno metodo dela, ki pripomore k boljšim rezultatom zdravljenja, ter pomen zdravstvene nege in naloge medicinske sestre pri izvajanju negovalnih intervencij. Poudarimo tudi pomen zdravstvene vzgoje pacienta o bolezni, njegovo sprejemanje in življenje z boleznijo. V drugem, empiričnem delu pa predstavljamo rezultate raziskave, izvedene med pacienti v trombotičnem dispanzerju na Polikliniki ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra septembra 2010. Ugotavljamo, da moški v povprečju zbolevajo nekoliko prej kot ženske, vendar je razlika minimalna. Med preiskovanimi ženskami je sicer več tistih z osnovno in srednjo oziroma poklicno izobrazbo, med moškimi pa več s visoko/višjo in univerzitetno izobrazbo. Raziskava kaže, da vsi preiskovanci nimajo dovolj znanja o svoji bolezni, saj le polovica pacientov pozna vzroke, ki so pri njih pripeljali do bolezni, prav tako pa nekateri vprašani ne poznajo dejavnikov tveganja, ki lahko privedejo do VT. Na drugi strani pa ugotavljamo, da je večina preiskovancev dobro seznanjena s samim zdravljenjem VT, nekoliko manj pa razumejo ukrepe, kot je povijanje nog in priporočila glede fizične aktivnosti.
Ključne besede: pacient, venska tromboza, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 2562; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici