| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 194
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z ANEMIJO
Peter Cmager, 2010, diplomsko delo

Opis: Slabokrvnost oz. anemija je najpogostejša skupina hematoloških bolezni in v več kot polovici primerov le eden od simptomov neke druge osnovne bolezni. O anemiji se govori, kadar je znižana celotna količina hemoglobina v telesu in je znižano število eritrocitov. Kot posledica nastopi hipoksija v tkivih, ki se je organizem brani na različne načine, pri pacientu pa nastopijo različni simptomi, katerih intenziteta je odvisna od količine hemoglobina v krvi, od poteka bolezni ter od načina nastanka anemije. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani zgradba, delovanje ter naloge krvi, podane so definicije pojma slabokrvnosti oz. anemije, sledita pa razvrstitev in kratka predstavitev posameznih vrst anemij. Nadalje so prikazani splošni simptomi omenjene bolezni, težave, ki pestijo slabokrvne paciente, diagnostično-terapevtski program ter vloga in naloge medicinske sestre pri obravnavi pacienta z anemijo. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, opravljene med medicinskimi sestrami oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo ter oddelka za nefrologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Njen namen je bil ugotoviti, s katerimi znaki anemije se medicinske sestre pri svojem delu najpogosteje srečujejo, na katere težave naletijo pri obravnavi anemičnega pacienta ter ali pri delu z anemičnimi pacienti same »izgorevajo«.
Ključne besede: Ključne besede: anemija, pacient, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 2513; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (946,21 KB)

42.
Zdravstvena nega pacienta z Guillain-Barré sindromom
Nataša Petan, 2010, diplomsko delo

Opis: Landry-Guillain-Barré-Sthrol sindrom je redka nevrološka bolezen, ki lahko prizadene vsakogar. Za njo je značilna nenadna izguba mišične moči, ki se pojavi v kratkem času. Ima svoj specifični zagon in potek, zdravljenje je dolgotrajno. Človeka, ki pri polni zavesti postaja gibalno oviran in odvisen od tuje pomoči, bolezen ne prizadene zgolj fizično temveč tudi psihično. Zato sodi med poglavitne naloge medicinske sestre pri obravnavi pacienta z Landry-Guillain-Barré-Sthrol sindrom, nudenje podpore pacientu in njegovim svojcem. Diplomsko delo zajema opis pojava, poteka in zdravljenja bolezni ter vlogo medicinske sestre v specifični zdravstveni negi. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Kliničnem oddelku za vaskularno intenzivno terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, smo ugotavljali ali imajo medicinske sestre dovolj znanja za obravnavo pacienta z Landry-Guillain-Barré-Sthrol sindrom in ali jih delo z njim psihično izčrpa. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, anketo smo izvedli z anketnim vprašalnikom. Ugotovili smo, da si medicinske sestre želijo več znanja s tega področja in da imajo več praktičnega kot teoretičnega znanja ter da jih delo s tako specifičnim pacientom psihično izčrpa.
Ključne besede: Landry-Guillain-Barré-Sthrol sindrom-GBS, zdravstvena nega, pacient, medicinska sestra
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 3844; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

43.
INFORMATIZACIJA PROCESA OBRAVNAVE PACIENTA V PRIMARNEM ZDRAVSTVU
Simon Torkar, 2010, magistrsko delo

Opis: V zadnji letih je opazen hiter razvoj zdravstvenih informacijskih sistemov (ZIS), ki zajemajo in zbirajo vedno več podatkov. Zdravstveni informacijski sistemi postajajo vedno bolj zapleteni in zbirajo vedno več podatkov. Te zbirke podatkov izkoriščajo zdravniki in ostalo zdravstveno osebje z namenom, izboljšati zdravje ali zdravljenje pacienta. Na eni strani imamo »čiste« zdravstvene podatke, ki se tičejo samega zdravljenja, na drugi strani pa imamo podatke, ki se tičejo poslovanja. Pri zdravljenju pacientov pa v informacijskih sistemih obstaja šibki člen — zdravstveni podatki ne služijo kot vir na podlagi katerega se izvajajo računalniško podprti odločitveni procesi. Ti podatki se zabeležijo v informacijski sistem ob pacientovem obisku pri zdravniku. Pri vsakem obisku se zabeleži več vrst podatkov: • zdravstvene podatke, ki jih lahko ločimo na strokovne, medicinske, …, • administrativne podatke, • obračunske podatke. Osrednji prispevek v magistrskem delu predstavlja model posodobljenega načina obravnave pacienta v primarnem zdravstvu. Cilj magistrske naloge predstavlja razvit model sodobnega informacijskega sistema za podporo procesom v primarnem zdravstvu. Sistem ni samo tehnološka nadgradnja obstoječe rešitve, ampak s seboj prinaša tudi številne druge nefunkcionalne prednosti pred obstoječo rešitvijo. Teoretični del magistrskega dela je namenjen analizi procesov v primarnem zdravstvu in pregledu subjektov v zdravstvu. Za izboljšanje procesa zdravljena je bila opravljena analiza delovnih postopkov, s pomočjo katere so bile postavljene funkcionalne zahteve. V nadaljevanju so predstavljeni standardi, ki se uporabljajo in orodja za modeliranje. Poglavje se zaključi z definicijo procesnega stroja. Sledi predlagani model računalniško podprtega procesa obravnave. Najprej predstavimo model iz dveh različnih vidikov, zahteve za uporabniško aplikacijo - tehnični in vsebinski pogled. Poseben poudarek je na podatkovnem modelu in grafičnem vmesniku. V zaključku je podana ocena modela in izvedena je SWOT analiza. Ugotovitev je, da je možna informacijska rešitev, kjer se bo upoštevala procesna obdelava pacienta.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE; zdravstveni informacijski sistemi, obravnava, pacient, zdravstveno stanje, podatki.
Objavljeno: 03.01.2011; Ogledov: 4312; Prenosov: 694
.pdf Celotno besedilo (1022,98 KB)

44.
Varnost pacienta v operacijski sobi
Nataša Brumec, 2010, specialistično delo

Opis: Izhodišče: Neželen dogodek je dogodek, ki negativno vpliva oziroma ima škodljiv učinek na pacienta. Pri preprečevanju neželenih dogodkov ima operacijska medicinska sestra pomembno vlogo, zato je namen specialistične naloge predstaviti vpliv zdravstvene nege na pacientovo varnost v operacijski sobi in izpostaviti tiste dejavnike, ki lahko privedejo do neželenih dogodkov v operacijski sobi. Metode: Raziskava je potekala v dveh fazah. V prvi fazi so se podatki pridobivali s kvantitativnim pristopom. Sodelovalo je 34 operacijskih medicinskih sester. Podatki so obdelani s programskim paketom SPSS. V drugi fazi so se podatki pridobivali s kvalitativnim pristopom, izvedli smo intervju pri petih operacijskih medicinskih sestrah. Vsebina je kategorizirana na podlagi analize vsebine. Raziskava je potekala leta 2009 v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se operacijske medicinske sestre čutijo odgovorne za pacientovo varnost in da poznajo dejavnike, ki lahko privedejo do neželenega dogodka. Najbolj izpostavljajo preobremenjenost. Ocenjujejo, da ima operacijska zdravstvena nega velik vpliv na zagotavljanje pacientove varnosti. Zaključek: Raziskava je pokazala, da operacijske medicinske sestre vse naloge sprejemajo kot enako pomembne in da sta glavna cilja operacijske zdravstvene nege kakovostno opravljeno delo in zagotavljanje pacientove varnosti. Izsledki kažejo, da slednje dosegajo z individualnim delom in da timsko delo v perioperativni obravnavi še ni utečeno.
Ključne besede: dogodek, pacient, varnost, operacijska medicinska sestra, operacijska zdravstvena nega
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 3702; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (479,67 KB)

45.
Alkoholni delirij in vloga medicinske sestre
Urška Osovniker, 2010, diplomsko delo

Opis: Alkoholizem je aktualen zdravstveni problem v našem okolju, saj je alkohol prisoten ter lahko dostopen skoraj povsod. Zloraba alkohola lahko pripelje do številnih težav. Uživanje alkohola vpliva na posameznikovo osebnost, medsebojne odnose, delovno sposobnost, telesno in duševno zdravje ter družbeni položaj. V diplomskem delu z naslovom, Alkoholni delirij in vloga medicinske sestre, smo s pomočjo slovenske in tuje literature predstavili problem alkoholizma. Podrobneje smo opisali posledice alkoholizma, alkoholni delirij ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta v alkoholnem deliriju. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v letu 2010, med zdravstvenimi delavci, zaposlenimi na Oddelku za gastroenterologijo, v UKC Maribor. Ugotavljali smo ali zdravstvene delavce delo s pacienti v alkoholnem deliriju bolj obremenjuje, kot delo z ostalimi pacienti ter ali imajo dovolj znanja za obravnavo pacientov v alkoholnem deliriju. Rezultati raziskave so pokazali, da zdravstveni delavci doživljajo delo s pacienti v alkoholnem deliriju bolj naporno, kot delo z ostalimi pacienti, saj se pri svojem delu srečujejo z najrazličnejšimi težavami. Izvedeli smo, da imajo dovolj znanja za obravnavo pacientov v alkoholnem deliriju, vendar bi se kljub temu večina od njih udeležila dodatnih seminarjev o posebnih varovalnih ukrepih.
Ključne besede: Ključne besede: alkoholizem, alkoholni delirij, zdravljenje, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2559; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

46.
Pomen komunikacije s pacienti s posebnimi potrebami
Kostja Čremošnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri delu s pacienti s posebnimi potrebami, s posebnim poudarkom na učinkoviti komunikaciji. Predstavili in opisali smo društva, ki se ukvarjajo z gluhimi in naglušnimi ter slepimi in slabovidnimi osebami. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dobro so medicinske sestre seznanjene s komunikacijo s pacienti s posebnimi potrebami in ali si prizadevajo za pridobivanje novih znanj s tega področja. Metodologija in metoda raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, sestavljenga iz 14 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal medicinske sestre in zdravstvene tehnike zaposlene na travmatološkem oddelku splošne bolnišnice. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da se medicinske sestre zavedajo pomena učinkovite komunikacije s pacienti s posebnimi potrebami. Iz podatkov ankete je razvidno tudi, da si želijo dodatnih izobraževanj s področja komunikacije, kar bi jim omogočalo kakovostno opravljanje dela in lažje spopadanje s problemi pri vsakodnevnem delu s pacienti s posebnimi potrebami. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da medicinske sestre po večini nimajo dovolj znanja o komunikaciji s pacienti s posebnimi potrebami in da so dokaj dobro informirane o istitucijah zunaj bolnišničnega okolja, ki skrbijo za paciente s posebnimi potrebami. Želja medicinskih sester po dodatnem izobraževanja s tega področja je zelo velika, kar je po naši oceni zelo vzpodbudno, saj bi se s tem znanje komunikacije medicinskih sester izboljšalo, harkati pa bi se izboljšala tudi zdravstvena oskrba teh pacientov. Način za pridobitev novih znanj s tega področja vidimo predvsem v organizaciji različnih delavnic in seminarjev, kjer bi zdravstveni delavci svoje znanje dopolnili, utrdili in ga s pomočjo raznih vaj še nadgradili na višji nivo.
Ključne besede: medicinska sestra, pacient s posebnimi potrebami, komunikacija, zdravstveni delavci, društva 
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 3049; Prenosov: 604
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

47.
Protibolečinska obravnava kostnih metastaz pacientov z rakom prostate s stroncijem 89
Kora Ungar, 2010, diplomsko delo

Opis: Karcinom na prostati je obolenje starejših moških, pri katerem so v ospredju težave zaradi sprememb na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni se spremeni samopodoba pacientov, ki niso več sposobni telesnih naporov, zmožnost samostojnega življenja se zmanjša. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo vprašalnika in intervjuja pacienta z rakom na prostati. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem pacientovega zdravstvenega in emocionalnega stanja ter njegovega bivalnega okolja. Pacient z rakom na prostati postane odvisen od pomoči drugih, stopnja samooskrbe je nizka, spreminja se s spremembami počutja pacienta. Pacient in ostali člani družine zelo dobro spoznajo bolezen in napredovanje bolezni. Pacientu nudijo oporo in pomoč. Opazi se, da največ časa za nego in oskrbo pacienta prevzame žena. Življenje s pacientom v domačem okolju v času trajanja in slabšanja bolezni narekuje pomoč medicinske oziroma patronažne medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe napredovanja bolezni. Dokazano je, da je vloga družine v povezavi s fizično nego in oskrbo pacienta, z njegovim zdravstvenim stanjem, varovanjem in stalnim spremljanjem ter spodbujanjem aktivnosti in družabnosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: pacient z rakom na prostati, družina, zdravstvena nega.
Objavljeno: 16.02.2011; Ogledov: 2326; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (832,18 KB)

48.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PRI ULTRAZVOČNO VODENI LASERSKI SKLEROZACIJI VEN SPODNJIH OKONČIN
Klavdija Kamenik, 2011, diplomsko delo

Opis: Varikozne vene spodnjih okončin predstavljajo enega izmed najbolj pogostih zdravstvenih problemov, ki prizadene številne paciente. Zdravljenje varikoznih ven vključuje različne metode, med katerimi so se v zadnjem desetletju ob že znanih metodah zdravljenja kronične venske insuficience razvile tudi nove metode, ki omogočajo krajšo zdravstveno obravnavo, boljše rezultate zdravljenja in hkrati tudi boljše estetske rezultate za paciente. Problem raziskovanja v diplomskem delu je zdravstvena nega pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozaciji ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA). Kot sistemsko osnovo dela diplomiranih operacijskih medicinskih sester smo predstavili procesno metodo dela in njeno uporabo v klinični praksi zdravstvene nege. V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej predstavili definicijo krčnih žil in kronične venske insuficince, njeno etiologijo, odkrivanje in zdravljenje kroničnega venskega popuščanja. V nadaljevanju smo podrobneje opisali ultrazvočno vodeno lasersko sklerozacija ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA). To je minimalno invaziven poseg. Pri laserski metodi gre za tehniko zapiranja velike vene safene (na notranjem delu stegna) s pomočjo laserske energije. Energijo dovedemo s pomočjo optičnega vlakna, ki ga vstavimo v zdravljeno veno. Uvajanje optičnega vlakna kontroliramo s pomočjo ultrazvoka (UZ). Vidne varice ali krčne žile pa se še vedno morajo odstraniti na enega izmed klasičnih načinov (npr. mini flebektomija). V praktičnem delu diplomskega dela smo prikazali proces zdravstvene nege pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozacija ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA), kjer smo izhajali iz teoretičnih osnov procesne metode dela. Predstavili smo vse faze procesa zdravstvene nege in ugotovili, da je zdravstvena nega pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozaciji ven organizirana skladno s procesno metodo dela in predstavlja pomembno strokovno in organizacijsko področje zdravstvene obravnave. V praktičnem delu diplomskega dela smo predstavili tudi odgovornost in kompetence diplomirane operacijske medicinske sestre, ki kot članica zdravstvenega tima sodeluje pri načrtovanju in izvajanju preoperativne, perioperativne in pooperativne zdravstvene oskrbe pacienta. Ugotovili smo, da kot nosilka dejavnosti v klinični praksi zdravstvene nege pacienta pri ultrazvočno vodeni lasersko vodeni sklerozaciji ven spodnjih okončin razpolaga z ustreznimi vsebinskimi in metodološkimi znanji in je tudi dobro usposobljena za klinično delo. Za potrditev raziskovalnih vprašanj smo uporabili deskriptivno metodo dela. Na osnovi pregleda strokovne literature in njene analize, smo v klinični praksi zdravstvene nege proučili potek zdravstvene nege pacienta na osnovi pripravljenih organizacijskih in strokovnih dokumentov (navodila za delo, obvestila in informacije pacientom, klinična pot). Glede na pregled literature in potek zdravstvene nege smo podali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja in potrdili naše predpostavke.
Ključne besede: EVLA, pacient, diplomirana operacijska medicinska sestra, radiolog, zdravstvena nega, varice, ultrazvok (UZ)
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 3003; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

49.
OZAVEŠČENOST PACIENTOV O OSTEOPOROZI
Urška Kreitner, 2011, diplomsko delo

Opis: Osteoporozo uvrščamo med sodobne bolezni, ki tako v svetu kot pri nas zaradi velike razsežnosti ne predstavlja samo ekonomskega, ampak tudi zdravstveni problem. Bolezen najbolj ogroža starostnike in ženske po menopavzi. Bolezen odkrijemo ponavadi šele takrat, ko se pojavijo komplikacije - zlomi. Najpogostejši zlomi so zlomi vretenc, najnevarnejši pa je zlom kolka. Najpomembnejša preiskava za odkrivanje osteoporoze je merjenje mineralne kostne gostote z metodo dvoenergijske rentgenske absorpciometrije. V diplomskem delu smo želeli predstaviti osteoporozo kot bolezen in pomen zdravstveno vzgojnega dela. Medicinska sestra ima pri tem pomembno vlogo, saj deluje kot zdravstvena vzgojiteljica in izvajalka zdravstvene nege na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Z diplomskim delom smo predvsem želeli izvedeti ali so pacienti dovolj ozaveščeni o osteoporozi, o njenih dejavnikih tveganja in načinom preprečevanja osteoporoze. Zanimalo nas je, kateri je glavni vir ozaveščanja ljudi o osteoporozi. V ta namen smo s pomočjo anketnih vprašalnikov izvedli raziskavo. Prostovoljno je sodelovalo 50 naključno izbranih pacientov iz ambulante za meritev mineralne kostne gostote in diabetološke ambulante Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo dela. Primerjali smo znanje anketiranih med obema ambulantama. Izvedeli smo, da imajo pacienti iz ambulante za meritev mineralne kostne gostote nekoliko več znanja, kot pacienti iz diabetološke ambulante, vendar razlika ni bila velika. Skupno gledano njihovo znanje ni dovolj dobro in bi bilo potrebno izboljšati zdravstveno vzgojno delo, predvsem na primarni in sekundarni ravni. Z boljšim znanjem ljudi bi se zmanjšalo tvegaje za nastanek osteoporoze, prav tako bi se zmanjšala obolevnost pacientov. Osteoporozo je učinkoviteje preprečevati, kot pa zdraviti.
Ključne besede: medicinska sestra, osteoporoza, zdravstvena vzgoja, pacient, zlom kosti
Objavljeno: 15.03.2011; Ogledov: 2667; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (694,23 KB)

50.
Vklučevanje pacienta s shizofrenijo v vsakdanje življenje
Azra Alić, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana duševna bolezen shizofrenija in vključevanje pacientov s to boleznijo v vsakdanje življenje po odpustu iz bolnišnice. Predstavljene so možnosti posameznika, ki ima shizofrenijo, da doseže raven funkcioniranja v vsakdanjem življenju po hospitalizaciji, kot ga je imel pred boleznijo in vloga medicinske sestre pri tem. Shizofrenija je opisana kot bolezen s številnimi predsodki, ki so v družbi še zmeraj prisotni. V okviru diplomskega dela je bila izvedena kvalitativna raziskava s pomočjo študije primera in intervjuja osebe s shizofrenijo, ki živi v domačem okolju. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko oseba s shizofrenijo po odpustu iz bolnišnice, ob lastnem trudu z veliko volje in motivacije, ter s pomočjo svojcev in nekaterih služb, živi normalno življenje in se uspešno vključuje v družbo. Ugotavljamo, da lahko oseba s shizofrenijo doseže zadovoljivo kakovost življenja.
Ključne besede: pacient, shizofrenija, duševna bolezen, zdravstvena nega, skupnostna skrb
Objavljeno: 10.03.2011; Ogledov: 2455; Prenosov: 689
.pdf Celotno besedilo (444,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici