| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 192
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
DOLŽNOSTI POSAMEZNIKA PRI URESNIČEVANJU PRAVIC V ZDRAVSTVU - PACIENT V ZOBOZDRAVSTVU
Milena Bajec, 2010, diplomsko delo

Opis: Pravice in dolžnosti posameznika kot pacienta, obravnavane v medicini in v pravu, imajo skupno točko. Obe področji, tako medicina kot pravo, obravnavata in proučujeta posameznika kot celoto, kot subjekt in objekt delovanja. Po drugi strani razvoj pacientovih pravic v zadnjem času na obeh področjih znanosti počasi, a intenzivno prehaja iz obravnavanja pacienta pretežno kot objekta v subjekt delovanja v procesu izboljšanja ali povrnitve zdravja. V vnemi po priznanju in uresničevanju pacientove subjektivitete, zlasti njegove avtonomije, je zbledela temeljna lastnost posameznika - da ga kot celoto opredeljujejo tako njegove pravice kot tudi dolžnosti. Obstoja dolžnosti se pacient najpogosteje zave šele ob neposrednem stiku z zdravstvenim osebjem, vsebine dolžnosti in pomembnosti njihovega izvajanja pa se običajno zave šele v dalj časa trajajočem postopku reševanja svojih zdravstvenih težav. Specifičnost zobozdravstvene dejavnosti, zlasti na primarni ravni, omogoča uveljavljanje pacientovih pravic in doseganje pričakovanih rezultatov dejansko že ob enkratnem obisku zobne ambulante. Po drugi strani je zagotavljanje ustreznega oralnega zdravja vseživljenski proces, temelječ na usklajenem delovanju pacienta in zobozdravnika. Zaradi tega ima v zobozdravstveni praksi poseben pomen zavedanje pacientov o obstoju njihovih dolžnosti, o dostikrat neizogibni povezavi predhodnega ali sočasnega izvajanja le teh ter o posledicah izogibanja dolžnosti. Slabo zavedanje ali celo zanikanje obstoja in pomena pacientovih dolžnosti močno vpliva na njihovo izvajanje, kar lahko omejuje ali celo onemogoča strokovno izvedbo zobozdravstvene obravnave. Posledica tega je otežena komunikacija in pogostejše nasilno uveljavljanje pravic v zobni ambulanti. Vzroke za tako ravnanje pacienta zobozdravniki pripisujejo tudi neustrezni pravni ureditvi področja pacientovih dolžnosti.
Ključne besede: pacient, razmerje pacient – zobozdravnik, zobozdravstvena obravnava, dolžnosti pacienta, zdravstvena zakonodaja
Objavljeno: 20.05.2010; Ogledov: 2806; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (534,68 KB)

32.
Obravnava agresivnega pacienta v prehospitalnem okolju
Tadej Babič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so bili predstavljeni problematika nasilja v zdravstveni negi ter preprečevanje le-tega; etične dileme, s katerimi se izvajalci zdravstvene nege srečujejo pri obravnavi agresivnega pacienta; alkohol, njegova škodljivost ter preventiva škodljive rabe alkohola ter obravnava agresivnega pacienta v prehospitalnem okolju. Cilji diplomske naloge so: ugotoviti, v kolikšnem deležu so se izvajalci zdravstvene nege srečali z nasiljem pri obravnavi agresivnega pacienta; ugotoviti, katera vrsta nasilja prevladuje in kateri so najpogostejši vzroki za pojav nasilja; ugotoviti, ali znajo izvajalci zdravstvene nege ustrezno reagirati na agresivno vedenje pacienta; ugotoviti, ali ustanova zagotavlja izvajalcem zdravstvene nege dovolj varnosti in dodatnih izobraževanj na temo agresivnost pacientov. S pomočjo rezultatov ankete smo ugotovili, da pri obravnavi agresivnega pacienta prevladuje predvsem verbalno nasilje, in sicer pri 37,97 % anketirancev. 55 % izvajalcev zdravstvene nege se ne počuti dovolj usposobljenih za ravnanje v situacijah z agresivnim pacientom. 42,22 % anketirancev pri obravnavi agresivnega pacienta uporablja incidentni list, 8,89 % anketirancev pa pisno predajo službe. Sklepamo, da so potrebna dodatna izobraževanja za izvajalce zdravstvene nege za ravnanje v situacijah z agresivnim pacientom, izjemnega pomena pa je dosledno pisno dokumentiranje nasilnih dogodkov, saj le na podlagi tega lahko delovna organizacija dobi realno sliko o resnosti stanja in pravilno ukrepa, prav tako pa s tem izvajalci zdravstvene nege lahko prispevajo k izboljšavam na področju varnosti. Skupaj z izdelanimi protokoli za ravnanje v situacijah z agresivnim pacientom pa so navedeni ukrepi ključni za preprečevanje nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: Nasilje, zdravstvena nega, alkohol, agresija, pacient, prehospitalno okolje.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 2312; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (821,70 KB)

33.
Timski pristop v obravnavi težko bolnega pacienta na domu
Erika Petrovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Paliativna oskrba pomeni aktivno in celostno oskrbo, nego in spremljanje bolnikov od trenutka, ko se njihova bolezen ne odziva več na kurativno zdravljenje. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja bolnika in njegovih svojcev, ki se soočajo s težavami ob neozdravljivi bolezni ob tem pa ne pozablja na holističen pristop. Paliativna oskrba je v svetu že dolgoletna praksa, v slovenskem prostoru pa je manj znana oblika pomoči težko bolnim in umirajočim. Za kakovostno obravnavo težko bolnega in umirajočega pacienta se pojavi potreba po timskem sodelovanju. Potreben je paliativni tim strokovnjakov v katerega so vključeni zdravnik, medicinska sestra/zdravstvenik, klinični psiholog ,socialni delavec, fizioterapevt, delovni terapevt, dietetik, verski predstavnik in prostovoljci. V diplomski nalogi je predstavljena raziskava o timskem pristopu v negovanju težko bolnih pacientov na domu. Anketa je bila izvedena v letu 2010, v njej pa je sodelovalo 15 patronažnih medicinskih sester iz OE patronažno varstvo zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ter patronažne medicinske sestre OE patronažno varstvo zdravstvenega doma Ptuj. V anketi je sodelovalo tudi 30 svojcev, negovalcev ki skrbijo za težko bolne paciente v domačem okolju. Analiza raziskave je pokazala da si patronažne medicinske sestre želijo boljšega sodelovanja z osebnim zdravnikom pacienta, prav tako je analiza raziskave pokazala da so patronažne medicinske sestre najdejavnejše članice negovalnega, zdravstvenega tima ki prihajajo v domače okolje. Analiza raziskave je tudi pokazala da si svojci, negovalci želijo pomoči in aktivnejšega sodelovanja z osebnim zdravnikom. Tukaj je izpostavljen bistven segment paliativne oskrbe, in to je timsko sodelovanje. Brez timskega sodelovanja ne moremo ponuditi pacientom kakovostne paliativne oskrbe.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, paliativna oskrba, tim, timsko sodelovanje, težko bolni pacient
Objavljeno: 06.08.2010; Ogledov: 2682; Prenosov: 652
.pdf Celotno besedilo (956,86 KB)

34.
ANALIZA PACIENTOV S SRČNIM POPUŠČANJEM V LETU 2008
Gordana Ravnak, 2010, diplomsko delo

Opis: Srčno popuščanje povzroča veliko zbolevnost in umrljivost. Prognozo lahko izboljšamo s hitro diagnostiko in pravilnim farmakološkim in nefarmakološkim zdravljenjem (Keber, 2003, str. 135). V prvem delu diplomske naloge smo predstavili zgradbo in delovanje krvnih obtočil, značilnosti srčnega popuščanja, diagnostično obravnavo in zdravljenje pacientov s srčnim popuščanjem, ter najpogostejše pridružene bolezni pri srčnemu popuščanju. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre in življenje pacientov v domačem okolju. V drugem delu diplomskega dela smo opravili analizo, ki je zajela 250 naključno izbranih pacientov s srčnim popuščanjem, ki so bili v letu 2008 obravnavani na Internistični prvi pomoči v Splošni bolnišnici Celje. Zanimali so nas: spol, starost, čas pregleda, zdravstveno stanje pacientov ob pregledu, najpogosteje opravljene preiskave, pridružene bolezni, število sprejetih pacientov na oddelek in umrljivost pacientov s srčnim popuščanjem. Za obdelavo podatkov o pacientih s srčnim popuščanjem, smo uporabili retrospektivno analizo. Podatke smo pridobili iz informacijskega sistema Splošne bolnišnice Celje (Birpis 21), iz sprejemne zdravstvene dokumentacije pacientov. Diplomsko delo smo razširili z raziskavo, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izdelali smo anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 18-ih vprašanj zaprtega tipa. Ankete smo razdelili med 80 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Želeli smo ugotoviti, kakšna je seznanjenost medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov s simptomi in znaki srčnega popuščanja ter kakšno je poznavanje lestvic za oceno srčnega popuščanja. Z analizo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da je bil odstotek pacientov sprejetih na intenzivni interni oddelek nizek. Iz tega lahko sklepamo, da je za najbolj ogrožene paciente ustrezno strokovno poskrbljeno že na terenu in kasneje tudi na Internistični prvi pomoči. Ugotovili smo tudi, da je nižji odstotek opravljenih ultrazvočnih preiskav in določanja BNP v krvi pri pacientih, katere smo obravnavali, kar bi lahko pripisali pomanjkanju specialistov kardiologov na Internistični prvi pomoči. Z anketo smo želeli ugotoviti tudi splošno seznanjenost medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov s srčnim popuščanjem in njihovo poznavanje lestvic za oceno srčnega popuščanja. Odgovori so nas je presenetili, saj smo v povprečju dobili nizke rezultate pravilnih odgovorov. Ugotovili smo, da medicinske sestre in zdravstveni tehniki lahko le z dobrim strokovnim znanjem in usposobljenostjo pomembno pripomorejo k čim boljši obravnavi pacientov s srčnim popuščanjem.
Ključne besede: pacient, medicinska sestra, srčno popuščanje, akutno srčno popuščanje, kronično srčno popuščanje
Objavljeno: 06.08.2010; Ogledov: 2076; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (576,03 KB)

35.
Zdravstvena nega pacienta s kolostomo, ki ne deli svoje diagnoze z družino
Gorana Burić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja študijo primera pacientke s kolostomo, ki ne deli diagnoze z družino. Pacientka se je oddaljila od moža, mu ne zaupa težave, skrbi. Medosebni odnosi so se po operaciji močno spremenili. Pacientka se srečuje s strahom pred izgubo moža. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti in seznaniti se z razlogi, ki povzročajo pacientki težave in ji pomagati da se odpre družini in jim ponovno zaupa. V diplomskem delu smo si zastavili tri cilje, in sicer: seznaniti se z zdravstveno nego pacienta s kolostomo; ugotoviti telesno, duševno ter socialno stanje pacienta; seznaniti se z medosebnimi odnosi med pacientom in družino. Obravnavali smo pacientko, ki je preživela črevesnega raka in se srečuje z novo nastalimi težavami. Osredotočili smo se na medosebne odnose med pacientko in družino. Z metodo preučevanja primera smo preučilimedosebne odnose v družini, s pacientko pa smo opravili intervju na osnovi vprašalnika odprtega tipa. Pridobljene informacije smo pisno analizirali. Z opravljenim intervjujem smo ugotovili, da so odnosi med pacientko in možem zelo slabi. Pacientka ne zaupa možu, mu ne pove kako se počuti, kakšne težave ima ter zavrača pomoč moža. Pacientko je strah, da bo preveč obremenila moža s težavami in jo bo mož zapustil. Na zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili odgovore, da je telesno in socialno stanje pacientke dobro. Duševno stanje pacientke pa je slabo, saj občuti strah pred izgubo moža in nemoč odpreti se možu in mu ponovno zaupati.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažno varstvo, patronažni obisk, medosebni odnosi pacient družina
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2269; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (420,61 KB)

36.
SODELOVANJE PACIENTA S KRONIČNO LEDVIČNO OKVARO PRI IZBIRI NADOMESTNEGA ZDRAVLJENJA
Valentina Tasič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja sodelovanje pacienta s kronično ledvično okvaro pri izbiri nadomestnega zdravljenja, katero mu bo v prihodnje lajšalo bolezen in ga spremljalo vse življenje. Opisan je pomen sodelovanja pacienta s kronično ledvično okvaro pri zdravljenju, saj je sodelovanje pacienta ena od najpomembnejših prvin uspešnega zdravljenja. Pacientu je potrebno nuditi spoznanja o bolezni, mu pomagati pri premagovanju težav in ga pripraviti na sodelovanje pri zdravljenju. Učinkovitost njegovega sodelovanja je odvisna od poučenosti o bolezni. Medicinska sestra se mora zavedati, da lahko veliko pripomore k boljši poučenosti pacienta in da je lahko velika podpora pacientu in njegovi družini pri premagovanju težav. Pacient s širokim spektrom znanja lažje sodeluje pri izbiri nadomestnega zdravljenja. Zavedati pa se mora, da njegovo življenje lahko ostane zelo kakovostno, če bo pri zdravljenju dobro sodeloval. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa anonimni vprašalnik zaprtega tipa, ki smo ga razdelili v tri dializne centre po Sloveniji. Dobljene rezultate smo obdelali in prikazali v obliki grafov. Ugotovili smo, da imajo pacienti možnost o soodločanju pri izbiri zdravljenja, kar pozitivno vpliva na njihovo kakovost življenja. Prav tako smo ugotovili, da je velika večina pacientov mnenja, da so imeli dovolj informacij o bolezni, ter imeli možnost sodelovanja pri odločitvi izbire nadomestnega zdravljenja.
Ključne besede: ledvice, transplantacija, pacient, zdravnik, medicinska sestra
Objavljeno: 06.08.2010; Ogledov: 2404; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

37.
Pacientove pravice in njihova aplikacija v prakso
Amadeus Lešnik, 2010, magistrsko delo

Opis: Zanimanje za pacientove pravice narašča povsod po svetu, saj postajajo osrednja zahteva pri izboljšanju kakovosti in racionalizaciji zdravstvenega varstva. V večini evropskih držav se organizacije za varstvo človekovih pravic in pravic pacientov zavzemajo za bolj enakopravno in uravnoteženo razmerje med pacienti, zdravniki ter drugimi zdravstvenimi delavci. Vse bolj se od pacientov zahteva, da odgovorno ravnajo s svojim zdravjem. Z naraščajočimi odgovornostmi se povečuje tudi pomembnost pravic, ki jih imajo kot ljudje in kot pacienti. V magistrskem delu smo predstavili zakon o pacientovih pravicah in z raziskavo ugotavljali, v kolikšni meri so pacienti in zdravstveni delavci v enem od Kliničnih centrov seznanjeni z zakonom o pacientovih pravicah ter v kolikšni meri se pacientove pravice v praksi spoštujejo. Poudarek je na etičnem vedenju zdravstvenih delavcev, na spoštovanju, pacientovih pravicah ter partnerskem odnosu v razmerju do pacienta. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov za 100 pacientov, ki so se v tem času zdravili ali bili napoteni na zdravljenje v eno od kliničnih ustanov, ter 100 zaposlenihzdravstvenih delavcev. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da dobra polovica anketiranih zdravstvenih delavcev ne pozna pacientovih pravic, kot jih pacientom zagotavlja zakon, kljub temu, da je zakon v veljavi že od avgusta leta 2008. Prav tako svojih pravic ne pozna nekaj manj kot polovica anketiranih pacientov. Pacientove pravice se kršijo na mnogih področjih; nekateri zdravstveni delavci jih kršijo kljub temu, da jih poznajo in se tega zavedajo. Iz raziskave s pacienti je razvidno, da 9 (9 %) anketiranih pacientov ni bilo obravnavanih enakopravno, 62 (62 %) anketiranim pacientom se zdravstveni delavec ni predstavil, o njihovem zdravstvenem stanju pa se je pogovarjal v prisotnosti drugih, kar trdi 26 (26 %) anketiranih pacientov in 46 (46 %) zdravstvenih delavcev. Jasno je, da v primeru, če se pacientu ne predstavimo in se o njegovem zdravstvenem stanju pogovarjamo v čakalnici, polni čakajočih pacientov, grobo kršimo njegovo zasebnost in dostojanstvo. Da imajo zdravstveni delavci za obravnavo pacienta premalo časa, ne sme in ne more biti izgovor za kršenje pacientovih pravic in s tem njegovega dostojanstva.Sklep. Pacient dobiva vlogo in značilnosti potrošnika. Zdravstveni delavci smo dolžni zagotoviti pogoje, v katerih bodo potrebe, želje in pravice pacienta v polni meri in dosledno spoštovane. Le takšno ravnanje bo v pacientu vzbudilo zaupanje, za katerega si mora prizadevati vsak posameznik, ki sodeluje pri zdravstveni obravnavi pacienta. Zavedati se moramo, da je edino merilo naše uspešnosti in kakovosti zadovoljen pacient.
Ključne besede: zakon o pacientovih pravicah, mediacija, pravice, pacient, pojasnilna dolžnost, medicinske sestre, zdravstvena obravnava
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 4286; Prenosov: 1182
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

38.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z moteno toleranco za glukozo
Marija Verdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga medicinske sestre in aktivnosti, ki se izvajajo pri pacientu z moteno toleranco za glukozo. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani vrste sladkorne bolezni, znaki in simptomi ter kronični in akutni zapleti motene tolerance za glukozo. Opisana je vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z moteno toleranco za glukozo ter zdravstveno vzgojni ukrepi, s katerimi si lahko pacienti olajšajo neprijetne simptome bolezni. Poseben poudarek je namenjen vlogi medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu glede pomena zdrave prehrane, telesne aktivnosti in samokontrole sladkorne bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija pacienta z moteno toleranco za glukozo. Pacientka je bila obravnavana po enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja po Marjory Gordon in po procesni metodi dela. Informacije o zdravstvenem stanju pacientke smo pridobili s pomočjo intervjuja s pacientko in iz zdravstvene dokumentacije. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili, da je pri pacientki z moteno toleranco zelo pomembno zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, od katere je pacientka največkrat dobila potrebne informacije o sami moteni toleranci za glukozo kot tudi samokontroli.
Ključne besede: motena toleranca za glukozo, medicinska sestra, pacient, študija primera, zdravstveno vzgojno delo, negovalne diagnoze, samokontrola, prehrana.
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2396; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (375,75 KB)

39.
ETIČNE DILEME PRI SPREJEMU PACIENTA Z DUŠEVNO MOTNJO
Nataša Rojko, 2010, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: V diplomskem delu smo predstavili duševne motnje in njihove značilnosti. Osredotočili smo se na najpogostejše etične dileme, ki se pojavljajo pri medicinskih sestrah in ostalih zdravstvenih delavcih ob sprejemu pacienta z duševno motnjo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, študij domače literature in elektronske vire. Namen: Predstaviti najpogostejše etične dileme, katere se porajajo medicinskim sestram in ostalim zdravstvenim delavcem pri sprejemu pacienta z duševno motnjo, predstaviti etični vidik dela v zdravstveni negi pacienta z duševno motnjo, predstaviti Zakon o duševnem zdravju iz leta 2008 ter poudariti pomen komunikacije s pacientom, ki ima duševno motnjo. Cilj: Predstavili smo sprejem pacienta z duševno motnjo v psihiatrično bolnišnico in izpostavili vlogo medicinske sestre pri prepoznavanju najpogostejših etičnih dilem. Zaključek: Ugotovili smo, da se medicinske sestre in zdravstveni tehniki pogosto srečujejo z etičnimi dilemami, med katerimi je zelo pogosta sprejem pacienta brez njegove privolitve. Pomembna in bistvena sprememba, ki jo prinaša novi zakon o duševnem zdravju, je vsekakor zagovorništvo pacienta z duševno motnjo.
Ključne besede: pacient, duševna motnja, sprejem, etika, etične dileme.
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 2699; Prenosov: 786
.pdf Celotno besedilo (421,89 KB)

40.
Uporaba terapevtske komunikacije v zdravstveni negi
klemen Kogovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Komunikacija je bistveni element zdravstvene nege in jo uporabljamo, da lahko pacientom ponudimo tiste informacije, ki jih potrebujejo. Komunikacijo uporabljamo tudi, da izražamo svoje želeje, potrebe, tolažimo, pomirjamo, dajemo informacije. Diplomsko delo obravnava uporabo terapevtske komunikacije med medicinsko sestro in pacientom. Poudarek smo dali terapevtski komunikaciji in njeni uporabi v praksi zdravstvene nege. Predstavljeni so elementi terapevtske komunikacije, teoretična izhodišča komunikacije in medsebojni odnosi z vidika medicinske sestre v odnosu do pacienta. Namen diplomskega dela je opisati terapevtsko komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom. Metodologija raziskovanja. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki. V raziskavo je bilo vključenih 50 naključno izbranih diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, zaposlenih na kirurških in internih oddelkih. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Rezultati so prikazani v obliki grafov. Rezultati. Iz rezultatov ankete je razvidno, da anketirani pri svojem delu oziroma pri sodelovanju s pacienti ne uporabljajo terapevtske komunikacije. Najpogostejše ovire pri komunikaciji so pomanjkanje časa za odkrit pogovor, nezaupljivost pacienta, ter da pacienti ne razumejo vseh informacij, ki jih dobijo. Ostale ovire so še: strah in negotovost pacienta, pomanjkanje osebnih komunikacijskih spretnosti, pomanjkanje osebnih lastnosti medicinske sestre. Zaključek. Terapevtska komunikacija vodi k dobrim medsebojnim odnosom, k dobremu počutju in je pomembna pri obravnavi pacientov.
Ključne besede: terapevtska komunikacija, komunikacija, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 7021; Prenosov: 1952
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici