| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 191
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM NA DOMU
Renata Žagar, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno srčno popuščanje, dejavniki tveganja in zdravstvena nega. Srčno popuščanje je v razvitem svetu velik medicinski problem in je med boleznimi srca in ožilja edino bolezensko stanje, ki narašča po pojavnosti in po pogostosti. Srčno popuščanje je prisotno približno pri vsakem tretjem starostniku. Empirični del naloge opredeljuje študijo primera, v katero smo vključili 78-letnega moškega, ki je zbolel za srčno popuščanje, in njegove svojce, s katerimi smo izvedli intervju. Uporabili smo teoretično podlago tipologije vzorcev funkcionalnega zdravja po avtorici Marjory Gordon. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo problemskega pristopa k reševanju negovalnih problemov. Ugotovljene negovalne diagnoze smo razvrstili po posameznih vzorcih in izdelali načrt zdravstvene nege. Z raziskavo smo ugotovili, da pacient lahko živi kakovostno v svojem domačem okolju ob ustrezni podpori svojcev in rednem spremljanju njegovega zdravstvenega stanja v sodelovanju z zdravniki in z drugimi zdravstvenimi delavci. V raziskavi smo poudarili pomen vloge medicinske sestre glede zdravstveno-vzgojnih aktivnosti pri delu s pacientom in svojci. Pri tem je pomembna podpora posameznika pri vzpostavljanju zdravega življenjskega sloga, obvladovanje bolezni, samoopazovanje. Ob pomoči medicinske sestre pacient vse bolj prevzame odgovornost za lastno zdravje, saj mu ta pomaga pri oblikovanju kritičnega odnosa do bolezni in zdravja kot pomembne vrednote.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, zdravstvena nega, srčno popuščanje, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4294; Prenosov: 1091
.pdf Celotno besedilo (274,63 KB)

22.
Prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji
Klaudija Cimbola, 2010, diplomsko delo

Opis: Prehranjevanje pacienta je zelo pomembna življenjska aktivnost, ki jo moramo izvajati pri vsakem pacientu, ki je sprejet v intenzivno terapijo. V diplomskem delu je predstavljeno prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji, naloge medicinske sestre pri poznavanju načinov hranjenja, indikacij in zapletov v intenzivni terapiji. Cilji diplomske naloge so: predstaviti prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji (enteralno-hranjenje preko nasogastrične sonde; parenteralno-hranjenje preko intravenoznega kanal, preko žile, če odpovejo prebavila; per os-hranjenje preko ustne votline, vendar se tako hranjenje izvaja le pri pacientih, ki imajo dobro ohranjen požiralni refleks, ki ga preverimo s testom požiranja); ugotoviti v kolikšni meri medicinske sestre in zdravstveni tehniki upoštevajo standarde aktivnosti zdravstvene nege v zvezi z različnimi vrstami in način prehranjevanja pacienta v intenzivni terapiji, prikazati zaplete hranjenja per os, enteralnega in parenteralnega prehranjevanja; ugotoviti vpliv učinkovitega načrtovanja prehranjevanja na hitrejše okrevanje pacienta v intenzivni terapiji. Raziskava je pokazala, da 57% anketiranih medicinskih sester pacientom razložijo postopek dela, ko se spomnijo. Vsem 100% anketiranim se zdi pomembno, da ocenimo stanje prehranjenosti pacienta preden ga začnemo hraniti ter 67% anketiranih je mnenja, da učinkovito prehranjevanje pacientov vpliva na hitrejše okrevanje. Menimo, da medicinske sestre s krajšo delovno dobo izražajo večjo potrebo po dodatnih znanjih, ker nimajo še toliko izkušenj ali pa so šele na začetku nabiranja svojih izkušenj. Hranjenje pacienta v intenzivni terapiji zahteva veliko znanja, sposobnosti in strokovnosti od medicinske sestre.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Pacient, enteralna prehrana, parenteralna prehrana, hranjenje per os, intenzivna terapija, medicinska sestra
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4136; Prenosov: 1316
.pdf Celotno besedilo (987,94 KB)

23.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI BOLNIKU Z MOTNJAMI SRČNEGA RITMA
Brigita Stegne, 2010, diplomsko delo

Opis: Sodoben način življenja, vključno s podaljšanjem življenjske dobe, je vzrok za porast srčnožilnih obolenj, med katere spadajo tudi motnje srčnega ritma. Zlasti so v porastu preddvorne ali supraventrikularne motnje srčnega ritma, kot so: paroksizmalna supraventrikularna tahikardija, preddvorno migetanje (atrijska fibrilacija) in preddvorno plapolanje (atrijska undulacija). Zdravljenje pacientov s preddvornimi motnjami srčnega ritma poteka tako medikamentozno kot tudi z elektrokonverzijo. V diplomski nalogi sta predstavljeni anatomija in fiziologija srca. Prav tako so predstavljene različne motnje srčnega ritma. Navedene so preiskave, ki se izvajajo pri pacientih z motnjami srčnega ritma in kakšno vlogo ima medicinska sestra pri teh preiskavah. Obravnavane so naloge medicinske sestre pri različnih preiskavah srca. Predstaviti želimo, kako pomembna je zdravstvena nega pri pacientih z motnjami srčnega ritma. Vključena mora biti v celoten potek zdravljenja. Zdravstveni team (zdravnik, medicinska sestra, zdravstveni tehnik) mora biti dobro poučen o motnjah srčnega ritma in načinih zdravljenja, ker le tako lahko pacientu nudijo ustrezno pomoč in mu posredujejo vse potrebne informacije. Vloga medicinske sestre, ki dela s takim pacientom, je zelo pomembna, saj je življenje pacienta lahko ogroženo. Samo pravilen odziv medicinske sestre na spremenjeno pacientovo stanje je pogosto ključnega pomena. Nujno je, da ima medicinska sestra dodatna specialna znanja, kamor življenjsko nevarne motnje srčnega ritma prav gotovo sodijo, ki ji pomagajo pri pravih odločitvah in prevzemanju odgovornosti.
Ključne besede: Ključne besede: motnje srčnega ritma, preiskave srca, pacient, zdravstvena nega, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4785; Prenosov: 1070
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

24.
Ocena pacientov o kakovosti dela medicinske sestre v ambulantni dejavnosti
Ana Žuna, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja najprej teoretični del o delu medicinske sestre v ambulantni dejavnosti. Delo medicinske sestre v ambulantni dejavnosti je raznoliko in naporno. Ker je vsaka medicinska sestra odgovorna za veliko število pacientov, nas je zanimalo, kako si medicinske sestre organizirajo obravnave pacientov in kako so pacienti zadovoljni z obravnavo v ambulantah s strani medicinske sestre. V raziskavi je sodelovalo petdeset pacientov Zdravstvene postaje Tezno, kateri so odgovarjali na anketni vprašalnik z enaindvajsetimi vprašanji. Raziskava je potekala v mesecu aprilu 2009. Z raziskavo smo ugotovili, da se kar 92% pacientov na obravnavo oz. pregled predhodno naroči, kar pripomore k boljšemu načinu obravnave in krajšemu času čakanja na obravnavo. 66% pacientov, ki so na obravnavo čakali, je dobilo pojasnilo, zakaj so bili obravnavani z zamudo. Pacienti so mnenje, da veliko odgovornost za zamujanje obravnave nosijo sami, saj se še vedno veliko pacientov ne drži točnega časa obravnave. 46% pacientov je bilo z obravnavo zadovoljnih. 66% anketiranih je mnenja, da so medicinske sestre preobremenjene z administrativnim delom in tako se ne morejo dovolj posvetiti pacientom. Z analizo rezultatov raziskave smo torej spoznali, da medicinske sestre v Zdravstveni postaji Tezno svoje delo opravljajo kakovostno, kar pomeni, da delo v ambulantah poteka nemoteno. 72% pacientov je čakalo do 20 minut, kar je kratek čas glede na čakanje še pred nekaj leti. Pacienti so s sprejemom in komunikacijo medicinske sestre v splošni ambulanti zadovoljni, moteči so telefoni, na kar pa medicinska sestra nima vpliva.
Ključne besede: ambulantna dejavnost, medicinska sestra, pacient, kakovosti
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 4435; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (255,38 KB)

25.
ALKOHOLIZEM PRI STAROSTNIKU
Maša Dečman, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko odvisnosti od alkohola, ki kot bolezen ne prizadene samo posameznika, ampak celotno družino. Zato je pomembno, da pri zdravljenju poleg pacienta sodeluje tudi njegova družina. Odvisnost od alkohola je bolezen, ki jo je potrebno preprečevati in zdraviti. Osrednja tema diplomskega dela je odvisnost od alkohola pri starostniku. Malo je starostnikov, ki se odločijo za zdravljenje odvisnosti od alkohola, vendar je zdravljenje perspektivno, rezultati pa kažejo, da se starejši dobro vključujejo v zdravljenje in da je uspešnost zdravljenja enaka ali celo boljša kot pri mlajših. Na osnovi študije primera po konceptualnem modelu Virginije Henderson so predstavljeni najpogostejši negovalni problemi, ki se pojavljajo pri starostniku z odvisnostjo od alkohola, in vzroki, ki so vplivali na odločitev za zdravljenje. Negovalni problemi so se pokazali predvsem v naslednjih življenjskih aktivnostih: izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, izogibanje nevarnosti v okolju, komuniciranje in izražanje čustev. Problemi, ki so bili še posebej izraženi pri pacientu ob opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, so bili motnje spanja, nevarnost za poškodbe in socialna izolacija. Na odločitev za zdravljenje so vplivali naslednji dejavniki: vpliv zdravnika, številne zdravstvene težave in majhna vnuka, ki zahtevata veliko njegove pozornosti.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, odvisnost od alkohola pri starostniku, pacient, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3106; Prenosov: 569
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

26.
Naloge medicinske sestre pri transportu življenjsko ogroženega pacienta
Mateja Šafar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili življenjsko ogroženega pacienta in transport, ki ga pacient potrebuje in je ključnega pomena, tako za dokazovanje bolezni oziroma poškodb kot za njegovo zdravljenje. Opisali smo vrste nalog in specifičnih znanj, ki jih mora imeti medicinska sestra, ko spremlja življenjsko ogroženega pacienta med transportom. Opisani so vsi pripomočki, ki jih mora medicinska sestra poznati in jih tudi znati uporabljati, njihov način delovanja ter vse smernice, napisane na temo življenjsko ogroženega pacienta, ki stremijo k temu, da bi transport pacienta potekal čim bolj varno v primeru izrednih dogodkov oziroma komplikacij, ko naj bi vse potrebne pripomočke za izboljšanje pacientovega stanja imeli pripravljene in jih tudi znali uporabljati. V raziskavi smo ugotovili, da izvajalci zdravstvene nege v intenzivni terapiji poznajo in upoštevajo smernice za transport življenjsko ogroženega pacienta in med seboj timsko sodelujejo. Ključnega pomena je tudi medsebojno sodelovanje in zaupanje v transportni ekipi, saj le s takšnim sodelovanjem lažje delamo in v kritičnih dogodkih pravilno reagiramo. Raziskava je bila izvedena v UKC Ljubljana, na Kliničnem oddelku za anestezijo in intenzivno terapijo operativnih strok, decembra, leta 2009, v njej je sodelovalo 46 izvajalcev zdravstvene nege. Uporabili smo anketni vprašalnik in s pomočjo odgovorov nanj odgovorili na raziskovalna vprašanja. Podatki so prikazani grafično, obdelani so ročno ter s pomočjo računalniških programov Microsoft Word, Microsoft Excel in programom Statistical package for Social Sciences (SPSS).
Ključne besede: življenjsko ogrožen pacient, transport, timsko delo
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3324; Prenosov: 656
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

27.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA OKUŽENEGA Z VANKOMICIN REZISTENTNIM ENTEROKOKOM
Tina Kašič, 2010, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe, povzročene z VRE, predstavljajo po vsej Evropi pomemben javnozdravstveni problem. Prenos in širjenje VRE lahko preprečimo z ustreznimi ukrepi. Mednje sodijo osamitev bolnikov, koloniziranih z VRE, upoštevanje higienskih predpisov (razkuževanje rok, uporaba zaščitnih sredstev), čiščenje in razkuževanje neposredne bolnikove okolice, predmetov in opreme, izobraževanje zaposlenih ter pravilna uporaba antibiotikov. Diplomsko delo zajema opis širjenja VRE po svetu in pri nas, ustrezne ukrepe za preprečevanje prenosa VRE in pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi okuženega pacienta. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, smo ugotavljali znanje medicinskih sester o okužbi VRE in o zaščitnih ukrepih. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, anketo smo izvedli z anketnim vprašalnikom. Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre z daljšo delovno dobo več znanja o okužbi z VRE, načinu prenosa ter zaščitnih ukrepih ter kažejo manj strahu pred okužbo z VRE kot medicinske sestre s krajšo delovno dobo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: vankomicin rezistentni enterokok - VRE, zdravstvena nega, pacient, okužba, izolacija, medicinska sestra
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3590; Prenosov: 716
.pdf Celotno besedilo (871,88 KB)

28.
Obravnava pacienta s Crohnovo boleznijo
Rebeka Gornik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena obravnava pacienta s Crohnovo boleznijo po operativnem posegu ter aktivnosti zdravstvene nege. Predstavili in opisali smo enajst funkcionalnih vzorcev zdravega obašanja Marjory Gordon. Izvedli smo študijo primera pacienta, ki je bil obravnavan po modelu Marjory Gordon.
Ključne besede: Crohnova bolezen, študija primera, zdravstveno- vzgojno delo, pacient, Marjory Gordon, aktivnosti zdravstvene nege
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 2823; Prenosov: 771
.pdf Celotno besedilo (568,19 KB)

29.
ODNOS MED PACIENTOM IN ZDRAVNIKOM
Anita Pišotek, 2010, diplomsko delo

Opis: Zdravniku je zaupana pravica, da odloča o občutljivih vprašanjih, ki zadevajo zdravje in življenje posameznika. Zdravnik je dolžan nuditi primerne zdravstvene storitve ob vsem spoštovanju človekovega dostojanstva, spoštovati pravice bolnikov, kolegov in drugih medicinskih sodelavcev, spoštovati zakone. Pri odnosu pacient — zdravnik, gre za odnos v katerega se vpletajo zdravnikova in pacientova čustva, izkušnje, lastnosti, pričakovanja,… Bistva zdravstvene dejavnosti ne predstavlja le strokovnost, temveč se od zdravstvenih delavcev pričakuje humanost, poklicna predanost, plemenitost, torej osebne lastnosti, ki se jih s kazenskopravno prisilo ne da izsiliti. Zdravnik mora v odnosu do pacienta ravnati z načeli etike. Njegova naloga je v prvi vrsti pomagati, nikoli škoditi in nikoli preveč obljubljati. Zaradi spoznanja, da gredo stvari v medicini narobe, tudi ob povsem pravilnem ravnanju, mora pacient vedeti, v kaj se pri določenem načinu zdravljenja podaja. Ravno zato je zelo pomembna pojasnilna dolžnost, ki jo opravi zdravnik. Zdravnik mora svoje delo opravljati profesionalno. Gre za profesionalno odgovornost, ki je v primeru zlorabe primerno sankcionirana. Zdravnik v primeru zapletov odgovarja objektivno, objektivno — subjektivno ali subjektivno.
Ključne besede: pacient, zdravnik, odnos pacient- zdravnik, etika, pojasnilna dolžnost, odgovornost zdravnika
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 3743; Prenosov: 655
.pdf Celotno besedilo (530,80 KB)

30.
PRAVICA PACIENTA DO SAMOODLOČANJA S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI
Suzana Babić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana pravica pacienta do samoodločanja s poudarkom na vnaprej izraženi volji. V preteklosti med zdravnikom in pacientom ni bilo prave komunikacije, pacient je v tem odnosu imel vlogo pasivnega udeleženca. Bil objekt zdravljenja, zdravnik pa vsemogočni bog v beli halji, ki je zanemarjal voljo in želje pacienta. Glavno vodilo pri medicinskih posegih in zdravstveni oskrbi je bilo načelo zdravje je najvišji zakon (salus aegroti suprema lex), ki ga je danes zamenjalo načelo pacientova volja je najvišji zakon (voluntas aegroti suprema lex). Pravica pacienta do samoodločanja vključuje pravico do obveščenosti in sodelovanja, pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Predpogoj, da se pacient lahko pravilno odloči, je zdravnikova obveznost, da opravi pojasnilno dolžnost. Na podlagi pridobljenih informacij, se pacient lahko odloči ali bo v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo privolil, ali pa jo bo zavrnil. Pacient lahko izrazi tudi vnaprejšnjo izjavo volje za primere, ko ne bo sposoben odločanja o sebi. Za veljavnost vnaprej izražene volje morajo biti kumulativno izpolnjeni strogi zakonski pogoji. V grobem je predstavljena tudi nemška in avstrijska pravna ureditev vnaprej izražene volje. V povezavi z obravnavano temo se pojavljajo aktualne razprave, ki se tičejo evtanazije ter Jehovovih prič in transfuzije krvi, o čemer je govora na koncu diplomskega dela.
Ključne besede: pacient, pravice pacienta, samoodločba pacienta, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, informirana zavrnitev, vnaprej izražena volja, evtanazija, Jehovove priče.
Objavljeno: 02.04.2010; Ogledov: 4270; Prenosov: 1039
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici