| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


191 - 194 / 194
Na začetekNa prejšnjo stran11121314151617181920Na naslednjo stranNa konec
191.
Varnost pri aplikaciji intramuskularne injekcije
Alenka Senekovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Intramuskularna injekcija je pogosta intervencija v zdravstveni negi, saj je ena izmed osnovnih načinov dajanja zdravil parenteralno. Kljub pogostosti za pacienta predstavlja potencialno varnostno tveganje. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike, povezane z aplikacijo intramuskularne injekcije v glutealno področje, ki vplivajo na izide pri pacientu. Raziskovalna metodologija in metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, Medline, ScienceDirect in CINAHL. V pregled so bili vključeni članki glede na ustreznost vsebine, vrsto raziskav, polno dostopnost in jezik. Za prikaz poteka sistematičnega pregleda literature je bil uporabljen diagram PRISMA. Kakovost posamičnih raziskav je bila ocenjena s pomočjo orodja NIH in razvrstitve v hierarhijo dokazov. Zbrani podatki so bili sintetizirani z metodo analize vsebine. Rezultati: Značilnosti ventroglutealnega in dorzoglutealnega področja, konstitucionalne značilnosti pacienta, izbor področja in vbodnega mesta aplikacije, tehnika aplikacije in tehnike zmanjševanja bolečine so dejavniki, ki vplivajo na varnost pri aplikaciji intramuskularne injekcije. Razprava in sklep: Za zagotavljanje varnosti pri aplikaciji intramuskularne injekcije je potrebno poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na izide pri pacientu. Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v praksi bi bilo smiselno raziskati znanje medicinskih sester o aplikaciji intramuskularne injekcije.
Ključne besede: Parenteralno dajanje zdravil, dejavniki, izidi, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 57; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

192.
Pravni vidik nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci
Dragica Čolić, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali pravne vidike nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci pri čemer smo izhajali iz hipoteze, da pravna ureditev pomembno vpliva na zmanjšanje nasilja pacientov nad zaposlenimi v zdravstvu. Prav tako smo postavili hipotezi, da nivo formalne izobrazbe zdravstvenega osebja vpliva na sposobnost obvladovanja nasilnih pacientov, in da so za obvladovanje nasilnega vedenja v zdravstvenih organizacijah v Sloveniji zaposleni pomanjkljivo usposobljeni. V teoretičnem delu smo utemeljili termin nasilja in pojasnili pravne vidike nasilja v organizacijah. Ugotovili smo, da se slovenska zakonodaja zavezuje k urejanju tega področja in k izboljšanju položaja zaposlenih, vendar menimo, da ne obstaja celostni pristop, ki bi urejal problematiko nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci, predvsem pri tistih, ki so visoko izpostavljeni nasilnemu vedenju pacientov. Empirična raziskava je bila zasnovana na podlagi kvantitativnega raziskovanja, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu republike Slovenije – Soča, v Ljubljani. Pri preverjanju hipotez smo ugotovili, da za obvladovanje nasilnega vedenja zaposleni niso pomanjkljivo usposobljeni, po drugi strani pa so anketirani v večini trdili, da nivo izobrazbe pomembno vpliva na sposobnost obvladovanja nasilnih pacientov. V sklepnem delu magistrskega dela smo na osnovi ugotovitev podali predloge za izboljšave raziskane problematike ter opozorili na nujnost internega usposabljanja in izobraževanja zdravstvenih delavcev, da lahko učinkoviteje rešujejo spore in nasilna vedenja pacientov.
Ključne besede: agresivni pacient, verbalno nasilje, fizično nasilje, preneseno nasilje
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 6; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (771,38 KB)

193.
Pristopi pri uporabi prisilne hospitalizacije v psihiatriji
Sabahudin Salkanović, 2019, diplomsko delo

Opis: Prisilna hospitalizacija predstavlja etično-moralno sporno intervencijo v zdravstveni obravnavi pacienta s težavami v duševnem zdravju. Gre za kompleksen pristop k reševanju akutnih psihiatričnih stanj v dobrobit pacienta za varovanje njegovega zdravja in ostalih. Namen diplomskega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o prisilni hospitalizaciji v psihiatriji.
Ključne besede: prisilno zdravljenje, pacient, hospitalizacija proti volji, posebni varovalni ukrepi, duševno zdravje, psihiatrična zdravstvena nega, psihiatrija
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 5; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (752,82 KB)

194.
Zdravstvena vzgoja pacienta po hernioplastiki ingvinalne kile
Jasna Kovač, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Trebušne kile so najpogostejša indikacija za kirurški poseg. Med nje spada tudi dimeljska kila, ki predstavlja 75% vseh trebušnih kil. Operacijskih tehnik je več, cilj vseh pa je, da se mesto šibke točke ojača. V procesu zdravstvene vzgoje medicinska sestra nudi pomoč pacientom, da so sami zmožni preprečevati zdravstvene težave in komplikacije. Poznamo učne in vzgojne metode, ki jih medicinska sestra izbere in uporablja v zdravstvenovzgojnem procesu. Individualni izobraževalni pristop vpliva na pacientove rezultate zdravljenja in posledično manj zapletov. Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultate smo analizirali, jih predstavili v odstotkih ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se 33% anketiranih medicinskih sester, ki so zaposlene na kirurškem oddelku pogosto srečujejo s procesom zdravstvene vzgoje pacienta po hernioplastiki ingvinalne kile in 27% zelo pogosto. 73% anketirancev meni, da ima medicinska sestra najpomembnejšo vlogo v zdravstvenovzgojnem procesu. Učinkovito zdravstvenovzgojno delo tem pacientu je ključnega pomena, saj tako preprečimo, da bi kasneje prišlo do morebitnih zapletov. Diskusija: Le ustrezno poučen in vzgojen pacient bo upošteval navodila medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev. Medicinska sestra prilagodi izbiro učnih in vzgojnih metod dela značilnostim pacienta. Pacienti bi po operaciji dimeljske kile potrebovali več informacij o možnih zapletih doma, saj je hospitalizacijski čas kratek.
Ključne besede: medicinska sestra, dimeljska kila, operacija, zdravstvenovzgojni proces, pacient, pooperativno obdobje.
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 3; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici