| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 194
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Zdravstvena nega pacienta s poškodbo glave
Barbara Brečko, 2009, diplomsko delo

Opis: Poškodbe glave so pomemben vzrok umrljivosti in invalidnosti, zlasti med mlajšo populacijo. Diplomsko delo zajema anatomijo skeleta glave in možganov. Sledi delitev poškodb glave, diagnostični postopki in klinična slika pri poškodbah glave. Zajema tudi prognozo in zdravljenje poškodb glave. V drugem delu pa predstavimo proces zdravstvene nege, opišemo zdravstveno nego pacienta od sprejema, zdravstveno nego po operativnem zdravljenju ter predstavimo tipične negovalne diagnoze. V nadaljevanju diplomskega dela opišemo rehabilitacijo pacienta s poškodbo glave, odpust pacienta ter problematiko vključevanja pacientov po poškodbi glave v socialno in delovno okolje.
Ključne besede: Poškodbe glave, pacient, zdravljenje, zdravstvena nega, negovalne diagnoze, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 5362; Prenosov: 1333
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

12.
Zdravstvena nega pacienta po pulmektomiji
Ana Brgan, 2009, diplomsko delo

Opis: Pulmektomija je kirurški poseg odstranitve pljučnega krila. Najbolj pogosta je pri zdravljenju pljučnega raka. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; medicinskega dela, kjer je opisana anatomija in fiziologija pljuč, in iz zdravstvenega dela, kjer je opisana nega kirurškega pacienta pred, med in po operaciji. Razložili smo pomen pulmektomije, predstavili celostno obravnavo pacienta po pulmektomiji in ugotovili naloge medicinske sestre, njeno zdravstveno vzgojno delo ter negovalne diagnoze, s katerimi se pacient najpogosteje srečuje pred, med in po operaciji. S tem smo dosegli zastavljene cilje in naš namen. Ob zaključku operativnega zdravljenja je pomembna tudi rehabilitacija. Pacienta je potrebno naučiti pravilne tehnike dihanja, saj po pulmektomiji živi le z enim pljučnim krilom. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Diplomsko delo je sestavljeno in napisano s pomočjo obstoječe domače in tuje literature ter statističnih podatkov iz Oddelka za torakalno kirurgijo Maribor.
Ključne besede: Pljuča, pulmektomija, pacient, medicinska sestra, zdravstvena nega, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 2264; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (944,68 KB)

13.
Dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje ustne votline
Vlasta Mimović, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja dejavnike tveganja in njihov vpliv na zdravje ustne votline. V teoretičnemu delu smo predstavili dejavnike tveganja, najpogostejše bolezni ustne votline, zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre na področju ohranjanja zdravja ustne votline in pa vlogo medicinske sestre pred in po operaciji. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na Kliniki za maksilofacialno in oralni kirurgijo v Ljubljani v letu 2009. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Sodelovalo je 50 naključno izbranih pacientov, ki so bili na kontrolnem pregledu po operaciji ustne votline oziroma so preboleli rak ustne votline. Namen raziskave je bil, ugotoviti vpliv dejavnikov tveganja na zdravje ustne votline. Z raziskavo smo ugotovili, da je večina anketiranih pacientov kadilo, uživalo alkohol in imelo nižjo stopnjo izobrazbe. Rezultati nam torej dokazujejo, da je preventiva in osveščanje pacientov o dejavnikih tveganja pomembno, ter da je preventivno delo medicinske sestre potrebno že v otroštvu oziroma v šoli za bodoče starše, ki se mora nadaljevati vse življenje.
Ključne besede: dejavniki tveganja, ustna votlina, pacient, zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 2446; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (393,78 KB)

14.
Zdravstvena nega pacienta v okviru konceptualnega modela Virginije Henderson
Tanja Janeš, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so opisane teorije zdravstvene nege, konceptualni model V. Henderson in metoda procesa zdravstvene nege. Predstavljeni so tudi rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v aprilu 2009 med medicinskimi sestrami, zaposlenimi na Zavodu za kardiovaskularne bolezni na Kliniki za interno medicino (KBC Rijeka). Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja medicinskih sester o možnosti uporabe le-tega pri vsakodnevnem delu. Namen je bil tudi ugotoviti, ali so medicinske sestre strokovno usposobljene, ali imajo potrebno znanje in izkušnje za opravljanje svojega poklica, ali medicinske sestre potrebujejo oz. si želijo dodatnega izobraževanja ter ali so zadovoljne z organizacijo in načinom dela na delovnemu mestu. Rezultati raziskave kažejo na to, da vprašanja, ki so bila postavljena medicinskim sestram glede preverjanja znanja iz teorije o zdravstveni negi, konceptualnem modelu V. Henderson in procesni metodi zdravstvene nege, potrjujejo, da ima večina medicinskih sester znanje iz tega področja, ampak nezadovoljivo in so v njega nesigurne, ker niso dovolj strokovno usposobljene, kar posledično pomeni nezmožnost učinkovitega izvajanja le-tega. Ne glede na to, jih 56 % meni, da je koristno in potrebno uporabljati konceptualni model V. Henderson, prav tako pa si želijo pridobiti znanje na vseh področjih zdravstvene nege. Rezultati tudi kažejo, da medicinske sestre v večini niso zadovoljne z načinom dela, organizacijo in medsebojnimi odnosi na delovnem mestu in da bi želele to spremeniti. Seveda, takšne rezultate je bilo za pričakovati, predvsem zaradi dejstva, da je na večini oddelkov še vedno prisoten tradicionalni in stari način izvajanja zdravstvene nege, pozitivno pa je to, da si 40 % medicinskih sester želi izvajati procesno metodo zdravstvene nege. To nam gre v veliki meri v prid za prihodnost, kjer bo potrebno vložiti še veliko potrpljenja, truda in dela, da bodo medicinske sestre pridobile vsa znanja in veščine, s katerimi bodo lahko nekega dne kakovostno izvajale proces zdravstvene nege.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, pacient, konceptualni model V. Henderson.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 3801; Prenosov: 1215
.pdf Celotno besedilo (275,03 KB)

15.
Komunikacija medicinske sestre v fiziatrični ambulanti
Melita Belej, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre v fiziatrični ambulanti, učinkovito komunikacijo s pacientom, ovire, ki jih srečuje pri komuniciranju s pacientom, načine za jasno in razumljivo posredovanje informacij pacientu, podani pa so tudi predlogi za izboljšanje komunikacije. Namen raziskave, ki je bila izvedena je bil ugotoviti najpogostejše ovire, ki nastanejo pri komunikaciji med medicinsko sestro ter pacientom in kako si medicinske sestre prizadevajo za izboljšanje komunikacije. Metodologija in metode dela. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo uporabili anketni vprašalnik namenjen zdravstvenim tehnikom zaposlenim v fiziatrični ambulanti. Anketa je bila narejena junija 2009. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Exel in Microsoft Word. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da je najpogostejša ovira pri starejših pacientih, ki pridejo v fiziatrično ambulanto ker ne slišijo dobro in so prve dni preobremenjeni z vsemi informacijami. Pacienti so neposredno premeščeni iz ene institucije v drugo, na hitro se morajo prilagoditi novemu okolju, kar zanje pomeni velik stres. Zdravstveni tehniki pa si na drugi strani prizadevajo za izboljšanje komunikacije, želijo si pridobiti nova znanja in izobraževanja iz področja komunikacije. Sklep. Učinkovita komunikacija vključuje tako informiranje pacientov kot njihovih svojcev, ključnega pomena je vključevanje svojcev v proces obravnave pacienta in spoštovanje dostojanstva pacienta. Na učinkovito komunikacijo vplivajo tudi osebnostne lastnosti in znanja medicinske sestre, iz česar pa je razvidno, da je prisotno pomanjkanje časa za več pogovora s pacientom.
Ključne besede: Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, pacient, fiziatrična ambulanta.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2542; Prenosov: 492 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

16.
Zdravstvena vzgoja kroničnega pacienta v splošni ambulanti
Silva Smogavec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre pri pacientih s kroničnimi nenalezljivimi obolenji v splošni ambulanti. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljene najpogostejše kronične nenalezljive bolezni ter dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj in poslabšanje teh bolezni. Poleg tega je izpostavljena splošna ambulanta in naloge medicinske sestre v splošni ambulanti. Poseben poudarek pa je namenjen zdravstvenovzgojnim aktivnostim kroničnega pacienta za zdrav življenjski slog. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali splošna ambulanto v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. Z raziskavo smo ugotavljali seznanjenost pacientov s svojo boleznijo ter z dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj bolezni. Ugotavljali smo tudi, ali so pacienti spremenili svoj življenjski slog v prid zdravju. Ugotovili smo, da so kronični pacienti s svojo boleznijo ter z dejavniki tveganja, ki pospešujejo nastanek in razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni dovolj dobro seznanjeni, vendar je še vedno veliko pacientov, ki v prid zdravju ni spremenilo svojega življenjskega sloga
Ključne besede: kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, splošna ambulanta, medicinska sestra, kronični pacient, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3192; Prenosov: 609
.pdf Celotno besedilo (496,22 KB)

17.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientov s Sjögrenovim sindromom
Anita Antonič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen Sjögrenov sindrom in aktivnosti zdravstvene nege, ki se izvajajo pri pacientu s Sjögrenovim sindromom. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali žleze z zunanjim izločanjem, zgodovinsko ozadje, epidemiologijo, etiopatogenezo Sjögrenovega sindroma, primarni in sekundarni Sjögrenov sindrom, znake in simptome, diagnostiko, odkrivanje in prognozo le-te bolezni. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s Sjögrenovim sindromom ter zdravstveno vzgojne ukrepe s katerimi lahko pacienti omilijo neprijetne simptome bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija primera pacienta s Sjögrenovim sindromom. Pacientka je bila obravnavana po konceptualnem modelu Virginije Henderson in po procesni metodi dela. Informacije o pacientkinem zdravstvenem stanju smo dobili s pomočjo intervjuja s pacientko, pogovorom s člani zdravstvenega in negovalnega tima, sorodniki in iz zdravstvene dokumentacije pacientke. Na osnovi zbranih podatkov smo predstavili možne aktualne in potencialne negovalne diagnoze ter načrt zdravstvene nege.
Ključne besede: Sjögrenov sindrom, zdravstvena nega, pacient, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2555; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (583,07 KB)

18.
ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTOV Z EPILEPSIJO
Marjana Vrhovski, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pomen zdravstvenovzgojnega dela pacientov z epilepsijo. Epilepsija, ki je zaradi svojih značilnosti resen medicinski in socialni problem, vselej vpliva na psihično in fizično funkcioniranje pacienta ter zahteva celovito in individualno obravnavo pacienta. Za uspešno premagovanje bolezni je potrebno pridobiti pacientovo zaupanje in mu zagotoviti zdravstvenovzgojno delo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika, namenjenega pacientom z epilepsijo, vključenih je bilo 60 anketirancev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost pacientov z epilepsijo s samo boleznijo, načinom življenja, ukrepih in omejitvah; ali dobijo dovolj informacij tekom procesa zdravljenja in ali imajo željo po ustanovitvi šole oziroma drugega načina izobraževanja. Z raziskavo smo dosegli zastavljene cilje, hkrati pa spoznali težave pacientov z epilepsijo ob spopadanju z boleznijo in načinom življenja, ukrepih in omejitvah, ki jih bolezen prinaša, njihove poglede in želje po dodatnem informiranju in šolanju v zvezi z boleznijo. Rezultati raziskave so tudi vodilo za nadaljnje načrtovanje zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre, ki bi bistveno prispevalo k boljši kakovosti življenja pacientov z epilepsijo. V ta namen smo izdelali program za ustanovitev šole za paciente z epilepsijo.
Ključne besede: Ključne besede: epilepsija, pacient, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, komunikacija
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2291; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

19.
PRIVOLITEV V MEDICINSKI POSEG OSEB, KI NISO SPOSOBNE ODLOČATI O SEBI
Petra Šubernik, 2009, diplomsko delo

Opis: V delu je opisan pomen avtonomije pacienta glede medicinskih posegov in zdravstvene oskrbe. Praviloma ni dovoljeno opraviti medicinskega posega brez soglasja pacienta. Da pa se bo pacient lahko pravilno odločil, mora zdravnik najprej opraviti pojasnilno dolžnost. Kadar gre za osebe, ki niso spoosobne odločanja o sebi, bodo takšno privolitev dali njihovi zakoniti zastopniki. Pacient lahko poda tudi vnaprejšnjo izjavo volje za primere, ko ne bo sposoben odločati sam o sebi. Na koncu je predstavljena tudi odgovornost zdravnika za zdravstvene ukrepe brez privolitve. V teorijo so vpeti tudi primeri iz domače in tuje sodne prakse.
Ključne besede: Pacient, avtonomija pacienta, pojasnilna dolžnost, privolitvena sposobnost, vnaprej izražena volja, odgovornost zdravnika.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2958; Prenosov: 640
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

20.
VPLIV IZOLACIJE NA PACIENTA V ČASU HOSPITALIZACIJE
Špela Unuk, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti vpliv izolacije na pacienta v času hospitalizacije. V teoretičnem delu diplomskega dela opišemo izolacijo, namen izolacijskih ukrepov, kategorije in vrste izolacij, ter ukrepe za preprečevanje prenosa okužb. Opišemo odnos zdravstvenega osebja do pacienta kot subjekta ali objekta v izolaciji, predstavimo pacienta v izolaciji ter opišemo njegovo socializacijo, občutke, psihično počutje in skrbi, ki ga v izolaciji obremenjujejo. Vključimo vpliv okolja in dejavnike osebnosti kot razlog pozitivnih oziroma negativnih posledic izolacije. V empiričnem delu diplomskega dela analiziramo 44 anketnih vprašanj, na katere je podalo svoje mnenje 60 anketiranih pacientov, hospitaliziranih v izolaciji, na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pozitivne razloge pacientovega spoprijemanja z izolacijo, ter vzroke negativnih čustvenih reakcij: zaskrbljenost, spremenjeno obnašanje, nesodelovanje, razdražljivost.Na podlagi rezultatov smo prišli do zaključka, da so pacienti z daljšim obdobjem izolacije bolj izpostavljeni tveganju za duševne spremembe, ravno tako oslabijo odnosi s svojci. Pacienti s časovno krajšim obdobjem v izolaciji sprejemajo izolacijo drugače — pozitivno,imajo upanje, medtem ko časovno daljša izolacija pacientu razblinja upanje v ozdravitev.
Ključne besede: izolacija, zdravstveno osebje, pacient, vpliv izolacije, spoprijemanje z izolacijo.
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2794; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (817,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici