| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 110 / 194
Na začetekNa prejšnjo stran78910111213141516Na naslednjo stranNa konec
101.
OPRAVILNA SPOSOBNOST IN SKRBNIŠTVO DEMENTNEGA PACIENTA
Vesna Ratej, 2012, magistrsko delo

Opis: IZVLEČEK Prebivalstvo v Sloveniji se stara. Starostniki so ena od skupin prebivalstva, ki potrebujejo poglobljeno obravnavo, saj so zaradi svojih bioloških lastnosti in spremenjenih pogojev življenja zdravstveno in socialno ogroženi. S staranjem pa je povečana tudi obolevnost in povečano število kronično napredujočih bolezni, med katere uvrščamo tudi demenco. Za posledicami te bolezni trpi kar četrtina Slovencev, starih nad 65let. Starostniki so skupina ljudi, ki so ogroženi oziroma na nek način ranljivi in potrebujejo pravno zaščito in povečano skrb preko različnih institucij in oblik pravne zaščite. Ena izmed njih je skrbništvo, ki je predstavljeno v tem magistrskem delu. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 97 stanovalcev Trubarjevega doma Loka, 133 stanovalcev Doma starejših Laško in 270 stanovalcev CSD Laško, ki jim je bil določen skrbnik za poseben primer ali pa odvzeta poslovna oziroma opravilna sposobnost. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da je tudi v občini Laško upoštevana ena izmed temeljnih pravic človeka in je manj kot 5 odstotkom dementnih pacientov odvzeta opravilna sposobnost. Prav tako so rezultati pokazali, da živi občini Laško 2.370, ki so starejši od 65 let, od tega jih ima 270 demenco. Po spolu glede na diagnozo demenca, prevladujejo ženske. Sklep. Vsak človek je osebnost zase in vsem so z rojstvom dane oziroma prirojene določene pravice, na družbi in državi pa je, da te pravice spoštuje in uresničuje. Pomembno je tudi, da te temeljne pravice lahko upoštevamo in uresničujemo ter spoštujemo človeka z vsem dostojanstvom do konca njegovega življenja le pod pogojem, da smo z njimi seznanjeni.
Ključne besede: Dementni pacient, opravilna sposobnost, skrbništvo.
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 5192; Prenosov: 472
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

102.
AKTIVNOSTI IN KOMPETENCE ZDRAVSTVENE NEGE PRI NADZORU PACIENTA V PREBUJEVALNICI
Lenče Nikolova, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. Prebujevalnica, zbujevalnica ali »recovery« je namenski prostor, kjer medicinska sestra pacienta nadzoruje vsaj eno uro po operativnem posegu oziroma dokler ne izzvenijo vsi učinki anestezije (Pungartnik in Bahč, 2009). Medicinske sestre brez ustreznih kompetenc v prebujevalnici ogrožajo sebe in varnost pacientov. Namen raziskave. V diplomskem delu želimo predstaviti frekvenco aktivnosti in kompetenc medicinskih sester v izbrani prebujevalnici in ugotoviti, ali je v skladu z nacionalnimi in evropskimi strokovnimi smernicami. Raziskovalna metodologija. Za potrditev raziskovalnih vprašanj smo uporabili kvantitativno metodologija z obdelavo statističnih podatkov realiziranih aktivnostih zdravstvene nege v prebujevalnici Oddelka za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki smo jih analizirali s statističnim programom MICROSOFT OFFICE Excel 2007 in jih interpretirali v obliki tabel in grafov. Rezultati. Najpogostejše aktivnosti zdravstvene nege v prebujevalnici so: ocena bolečine in i.v. aplikacija protibolečinske terapije (100 %), nadzor nad infuzijsko tekočino (100 %), izvajanje posebnih odvzemov (avtotransfuzija) (14,7 %) in nadzor delovanja PCA črpalk (8,6 %). Medicinske sestre s srednjo strokovno izobrazbo za izvajanje aktivnosti zdravstvene nege nimajo ustreznih kompetenc. Sklep. Podali smo odgovore na raziskovalna vprašanja in predloge za morebitne izboljšave v kliničnem okolju. V prebujevalnici je potrebno zagotoviti številčnejšo kadrovsko zasedbo z ustreznimi kompetencami, opozoriti na pomen izobraževanja in nadgrajevanja znanja medicinskih sester v ter sodelovanja na raziskovalno - izobraževalnem področju.
Ključne besede: prebujevalnica, medicinska sestra, pacient, anestezija, pooperativna zdravstvena nega.
Objavljeno: 20.02.2013; Ogledov: 2447; Prenosov: 555
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

103.
OSVEŠČENOST PACIENTOV O LABORATORIJSKIH PREISKAVAH
Albina Macuh, 2012, diplomsko delo

Opis: Tako kot se spreminja zdravstvo iz dneva v dan, se spreminjajo tudi potrebe ljudi. Ko človek zboli, potrebuje veliko različnih preiskav, da se ugotovi, kaj otežuje njegovo življenje. Za spremljanje in ugotavljanje bolezni so poleg kliničnega pregleda potrebne tudi različne laboratorijske preiskave, najpogosteje krvne preiskave ter preiskave urina in blata. Za pravilno vrednotenje laboratorijskih analiz je potrebno biološki material odvzeti pod posebnimi pogoji. Tu imajo zdravstveni delavci nalogo, da dajo ustrezna navodila pacientu pred samim odvzemom biološkega materiala. Zelo pomembno je, da so pacienti dovolj osveščeni glede oddaje bioloških materialov v laboratorij in upoštevajo navodila zdravstvenega osebja pred samim odvzemom.
Ključne besede: medicinska sestra, pacient, osveščenost, zadovoljstvo
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 1067; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

104.
MOŽNOSTI ZA BOLJŠE DELO MEDICINSKIH SESTER V ZADOVOLJSTVO ORTOPEDSKIH PACIENTOV
Andreja Gričnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Preučevali smo medosebne odnose med medicinskimi sestrami in pacienti v klinični inštituciji ter ugotavljali zadovoljstvo pacientov z delom medicinskih sester. Sprejemi so načrtovani, tako da so pacienti že večji del seznanjeni z aktivnostmi, ki bodo pri njih potekale. Na sprejem naj bi prihajali fizično in psihično pripravljeni.. Zanima nas, s kakšnimi občutji prihajajo in odhajajo pacienti, koliko so informirani, kaj jih moti in kaj pogrešajo. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo pacientov, obravnavanih v zdravstveni negi na Oddelku za ortopedijo. Zanimali so nas medosebni odnosi na ravni medicinska sestra in pacient. Raziskovalna metodologija. Pri raziskavi so bile uporabljene: deskriptivna raziskovalna metoda dela, komparativna metoda in metoda analize in sinteze. Raziskava je bila opravljena na dveh vzorcih raziskave; na vzorcu 33. medicinskih sester in vzorcu 101. pacienta. Postopki zbiranja podatkov so temeljili na kvantitativni tehniki z anketnim vprašalnikom in vprašanji zaprtega tipa ter z lestvico stališč Likertovega tipa, pri čemer smo opredelili kvantitativno obdelavo podatkov z uporabo deskriptivne statistike in na kvalitativni tehniki z anketnim vprašalnikom in vprašanji odprtega tipa. Rezultati. Podatki kažejo, da pacienti pri medicinski sestri najbolj cenijo prijaznost (31 smiselno enakih odgovorov), pomoč (povpr. vrednost 4,75) in zaupanje (povpr. vrednost 4,66). 62 (68,1%) anketiranih pacientov je mnenja, da se medicinska sestra manj kot v treh minutah odzove na klicno napravo. Pacienti največ komunicirajo o njihovem zdravstvenem stanju, bolečinah (59 smiselno enakih odgovorov), počutju (6 smiselno enakih odgovorov). Lajšanje bolečin je najpomembnejše tako pri pacientih (povpr. vrednost 4,65) kot pri medicinskih sestrah (povpr. vrednost 4,97). Pacienti v 81. smiselno enakih odgovorih navajajo, da so z delom medicinskih sester na Oddelku za ortopedijo zadovoljni. Sklep. Raziskava je pokazala, da so pacienti z ortopedskimi težavami v klinični inštituciji zadovoljni z delom in pristopi medicinskih sester. Medicinske sestre si želijo, da bi lahko pacientom namenile še več časa, da bi lahko svoje delo opravljale bolj celovito.
Ključne besede: Pacient, medicinska sestra, medosebni odnosi, komunikacija, zadovoljstvo.
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 1669; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

105.
Odnos študentov do oseb z duševno motnjo
Tina Glušič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene duševne bolezni in pojem stigmatizacija. Duševne bolezni niso nekaj oddaljenega in čudaškega, temveč so prisotne tako rekoč v vseh strukturah družbe. V današnjem času se čedalje več govori o duševnih motnjah, vendar nanje še vedno reagiramo s strahom, nezaupanjem, celo odporom. Kljub spoznanju, da duševna bolezen ni nalezljiva, je naša kulturna zavest dostikrat obremenjena z mitološko sliko ljudi z duševno motnjo. Usodni premik, ki nas pripelje k sprejemanju »drugačnih«, se mora najprej zgoditi v nas samih, našem mišljenju in odnosu do njih.
Ključne besede: duševna bolezen, stigmatizacija, psihiatrična zdravstvena nega, pacient z duševno motnjo.
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1311; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (621,76 KB)

106.
Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
Renata Rihtar, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je opisati vlogo medicinske sestre pri bolnikih po odstranitvi grla, ter predstaviti težave s katerimi se soočijo pacienti po operaciji grla, predvsem pa njihovo kasnejše okrevanje, kar predstavlja pri večini pacientov kar velik problem. V raziskavi smo iskali povezanost med načinom sporazumevanja in kakovostjo življenja pri bolnikih po odstranitvi grla ter opisali vlogo medicinske sestre pri laringektomiranem pacientu. Diagnoza rak pomeni za večino bolnikov sinonim za počasno in bolečo smrt, obdobje trpljenja, odvisnosti in nemoči. Je pretresljiv dogodek, ki napoveduje veliko težkih sprememb, spremenitev življena in obetov v prihodnosti (Trdin & Kolbl, 2011). Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo študijo s pomočjo anketnega vprašalnika izdelanega za namen raziskave. V raziskavo so bili vključeni člani društva laringektomiranih Slovenije. Rezultati so pokazali, da največ 19 ( 63% ) anketirancev uporablja ezofagalni govor. Kakovost življenja po odstranitvi grla je 15 ( 50% ) anketirancev označilo za dobro. Pri pacientih po odstranitvi grla je uspešna rehabilitacija govora zelo pomembna in vpliva na kakovost življenja
Ključne besede: rak, zdravstvena nega, rehabilitacija, laringektomija, pacient
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1173; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

107.
Zdravstvena nega pacienta s kronično ledvično boleznijo
Tadeja Galun, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišče. Kronična ledvična bolezen je bolezen, ki lahko poteka zelo tiho; običajno je brez bolečin in simptomov; prisotna je lahko več mesecev. Za kronično ledvično boleznijo lahko zboli kdorkoli, ne glede na starost, raso in spol. Najpogostejši vzrok za pojav kronične ledvične bolezni je povišan krvni tlak, prvi ukrep zdravljenja, pa je sprememba življenjskega stila. Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti kronično ledvično bolezen in njeno zdravljenje ter s pomočjo študije primera predstaviti pomen zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre pri pacientu s kronično ledvično boleznijo. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Raziskavo smo izvajali v mesecu februarju 2013. Raziskovalni vzorec je obsegal enega pacienta s kronično ledvično boleznijo, ki je bil hospitaliziran v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju, na oddelku za hemodializo. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. Informacije smo si pridobili tudi z opazovanjem pacienta, iz medicinske in negovalne dokumentacije ter s pogovorom z zdravstvenim timom. Rezultati. Z raziskavo smo ugotovili, da je pacient dobro informiran o svojem zdravljenju, ter da upošteva vsa navodila in nasvete medicinskih sester in zdravnikov. Pri pacientu s kronično ledvično boleznijo se pojavljajo naslednje negovalne diagnoze: dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja; neuravnovešena prehrana, več kakor telo potrebuje, debelost; neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov (glede prehranjevanja); nevarnost poškodb; funkcija srca, zmanjšana. Sklep. Pacientu s kronično ledvično boleznijo se lahko v trenutku spremeni način življenja. Pomembno je, da pacient upošteva dieto, ki mu jo je predpisal zdravnik, že na začetku zdravljenja. Potrebno je zmanjšanje čezmerne telesne teže, opustiti je potrebno vse škodljive razvade in povečati telesno dejavnost. Pomembno je tudi, da pacient izve čim več podatkov in dejstev o svoji bolezni.
Ključne besede: pacient, ledvice, kronična ledvična bolezen, zdravljenje, dieta, preventiva.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1756; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (743,15 KB)

108.
Mobbing in vrste agresij, ki so jim izpostavljeni zaposleni v zdravstveni negi ter ukrepi za preprečevanje
Tanja Lorbek, 2013, magistrsko delo

Opis: Največjo grožnjo zaposlenim danes predstavlja čustveno in psihično nasilje, spolno ter drugo nadlegovanje na delovnem mestu, pogosto imenovano mobbing. Prilagajanje novim družbenim razmeram in novim vrednotam, malikovanje kapitala in konkurenčnosti, ki v resnici pomeni tekmovalnost, je v odnose na delovnem mestu vneslo občutek negotovosti. Temu se je pridružil tudi pojav prostega pretoka blaga, storitev in oseb, ki poleg kopičenja dobička povzroča tudi negotovost pri zaposlovanju in brezposelnost. Mobbing tako nima negativnih posledic samo na zdravje ljudi, ampak se njegove posledice kažejo tudi v slabih medsebojnih odnosih, konfliktih, slabi organizacijski klimi in posledično nizki delovni morali in učinkovitosti. Osnovni namen magistrske naloge je ugotoviti osveščenost in stališča zaposlenih o mobbingu in različnih vrstah agresij v zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja. Za teoretični del magistrskega dela je bila pregledana relevantna literatura iz različnih podatkovnih zbirk, proučili pa smo tudi veljavno zakonodajo s tega področja. Ciljna skupina so bili zdravstveni delavci, zaposleni na Kliniki za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, jih uredili s pomočjo kvantitativne analize in jih grafično prikazali. Rezultati. Iz rezultatov ankete smo ugotovili, da sta skoraj dve tretjini anketirancev že doživeli mobbing ali kakršno koli drugo obliko nasilja. Zaskrbljujoč je predvsem odstotek tistih, ki so posamezne oblike nasilja že občutili, četudi le občasno, nekateri posamezniki pa določene vrste mobbinga izkušajo celo pogosto ali vedno. Zaposleni v UKC Maribor se v veliki meri strinjajo s trditvijo, da negativna medijska propaganda o zdravstvu vpliva na zviševanje nasilja nad zdravstvenimi delavci. Več kot polovica sodelujočih v raziskavi pa ne ve, kako ukrepati v primeru, kadar so žrtve mobbinga ali katere koli vrste agresij. Sklep. Ni samo pomembno, da je pojem mobbinga opredeljen v teoriji, temveč je pomembno dejstvo, da se mobbing v veliki meri dogaja v praksi. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da so spremembe nujne in da se jih je potrebno lotiti nemudoma. Nemudoma je potrebno pristopiti k razvijanju znanja na temo mobbinga ter organizirati obvezna predavanja in učne delavnice o mobbingu v delovnih organizacijah za vse profile zaposlenih.
Ključne besede: Mobbing, zdravstvena nega, medicinska sestra, pacient, pravna ureditev.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1331; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

109.
PRAVILNA UPORABA PRŠILNIKOV IN PEF METRA PRI PACIENTIH Z ASTMO
Nisad Ibrakić, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Astma spada med najpogostejše kronične bolezni pljuč. Bistvenega pomena za uspešno zdravljenje je, da izvajamo pouk pacientov z astmo, ki je prilagojen vsakemu posamezniku. Naučiti jih moramo pravilne uporabe vdihovanja zdravil, kar tudi sproti preverjamo. Pacient se mora zavedati, da je za zdravljenje astme odgovoren prav toliko, kot njegov zdravnik in medicinska sestra. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti pravilno uporabo pršilnikov in PEF metra pri pacientih z astmo. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 40 astmatikov, 24 moških in 16 žensk. Izvedena je bila na Pljučnem oddelku I in II v Bolnišnici Topolšica in je potekala od februarja do aprila 2013. Rezultati: Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da jih več kot polovica meni, da dovolj dobro poznajo in obvladajo svojo bolezen. Le 10 % izmed anketiranih je imelo v zadnjih dveh tednih slab nadzor nad astmo in kar vsi anketiranci menijo, da so seznanjeni s pravilno uporabo olajševalcev in preprečevalcev, kljub temu da jih 10 % izmed njih ni vedelo, da je potrebno pred inhaliranjem zdravila globoko izdahniti in nato z vso močjo vdahniti. Prav tako 90 % anketiranih ve, kaj pomeni PEF meter, vendar si le dobra polovica anketiranih vodi dnevnik in vpisuje vrednosti PEF-a. Ugotovili smo, da celo skoraj četrtina anketiranih ne ve, da je vrednost PEF-a pomembna pri poskusu samopomoči kadar pride do poslabšanja astme. Sklep: Astma je kronična neozdravljiva bolezen, ki pa je z ustreznim zdravljenjem obvladljiva. Kljub temu, da so na voljo učinkovita zdravila, pa raziskave kažejo, da v vsakdanjem življenju le malo pacientov doseže urejenost astme in normalno kakovost življenja. S kakovostnim zdravstveno vzgojnim delom lahko veliko pripomoremo, da bo pacient bolje poznal potek astme, njene sprožilnike, katerim se bo znal pravočasno in na pravilen način izogibati v svoji najboljši možni meri in s tem preprečil hudo poslabšanje astme in morebitno hospitalizacijo.
Ključne besede: astma, pacient, zdravstvena vzgoja, zdravljenje astme
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1275; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

110.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SPONDILOLISTEZO
Klavdija Paradiž, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je opisati obravnavo pacienta s spondilolistezo pred in po operativnem posegu ter opisati vlogo medicinske sestre. Spondilolisteza je posledičen zdrs vretenca naprej ali nazaj, kjer lahko privede do močnih bolečin in omejitev pri vsakodnevnem gibanju. V teoretičnem delu je predstavljena spondilolisteza in vzroki za njen nastanek, vrste spondilolistez, klinični pregledi in diagnostične preiskave ter celostna obravnava pacienta pred operacijo in po njej. V raziskovalnem delu smo obravnavali pacienta s spondilolistezo pred in po operacijskem posegu. Obravnava je potekala po enajstih funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon. Obravnavali smo pacienta v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Podatke smo zbrali s pomočjo intervjuja s pacientom, merjenjem vitalnih funkcij, opazovanjem in ocenjevanjem pacientovega stanja, s preučevanjem medicinske in negovalne dokumentacije pacienta in pogovorom s člani zdravstvenega in negovalnega tima. Z analizo pridobljenih podatkov smo oblikovali negovalne diagnoze, si postavili negovalne cilje in načrtovane aktivnosti zdravstvene nege ter vrednotili zdravstveno nego in počutje bolnika. Ugotovili smo, da so najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientu s spondilolistezo: Nevarnost infekcije; Mobilnost, nepopolna telesna mobilnost (I. stopnja); Samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno (I. stopnja); Samonega, zmanjšana zmožnost samostojnega oblačenja in osebnega urejanja (I. stopnja) ter bolečina (v spodnjem delu hrbtenice).
Ključne besede: pacient, hrbtenica, Marjory Gordon, medicinska sestra, spondilolisteza, zdravstvena nega
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1625; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici