| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 194
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PREPREČEVANJU SEKUNDARNE POŠKODBE MOŽGANOV PRI PACIENTU S HUDO POŠKODBO GLAVE
Nataša Despotović, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo medicinske sestre pri preprečevanju sekundarne poškodbe možganov pri pacientu s hudo poškodbo glave. Vsebinsko je delo razdeljeno na sedem glavnih poglavij. V prvem je uvod. Drugo poglavje zajema anatomijo in fiziologija glave. V tretjem poglavju smo predstavili poškodbe glave. Nalogo smo nadaljevali s četrtim poglavjem, v katerem smo proučili preprečevanje sekundarne poškodbe možganov, vlogo medicinske sestre pri preprečevanju sekundarne poškodbe možganov, pa smo proučili v petem poglavju naloge. Namen diplomskega dela je bilo predstaviti vlogo medicinske sestre pri preprečevanju sekundarne poškodbe možganov pri pacientih s hudo poškodbo glave v Enoti intenzivne terapije. Cilj v diplomskem delu je bilo prikazati pomen zdravstvene nege pri zdravljenju pacienta s hudo poškodbo glave; prikazati širino znanja, ki je potrebno za kakovostno zdravstveno nego pacienta s hudo poškodbo glave; prikazati pomen kontinuiranega izobraževanja in izpopolnjevanja za zdravstveno nego pacienta s hudo poškodbo glave.
Ključne besede: Poškodba možganov, pacient, medicinska sestra
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 1290; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (421,01 KB)

92.
Depresivna motnja med odraslimi na podeželju
Patricija Kovač, 2012, diplomsko delo

Opis: Izhodišče. Depresivna motnja je ena izmed motenj razpoloženja in je bolezen našega časa. Je duševna motnja, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na spol, starost, raso ali vero, in v svoji razsežnosti pomembno vpliva na človekovo telesno in duševno zdravje. Pojavlja se lahko v vseh življenjskih obdobjih, že v otroštvu in vse do pozne starosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prisotnost depresivne motnje med odraslimi na podeželju in predstaviti preventivo depresivnih motenj. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kjer smo za zbiranje podatkov uporabili strukturiran vprašalnik. Dodatno smo za določanje stopnje depresivnosti uporabili standardiziran samoevalvacijski vprašalnik o stopnji depresivnosti (Zung), ki nam je pomagal ugotoviti počutje anketirancev, definirano v časovnem intervalu. Raziskovalni vzorec je obsegal 50 oseb moškega in ženskega spola na podeželju, v okolici Gornje Radgone, v starosti od 20 do 65 let, kar pomeni aktivno populacijo. K sodelovanju smo jih povabili naključno. Raziskava je bila izvedena januarja 2012. Rezultati. Analiza podatkov je pokazala, da dve tretjini anketiranih oseb nimata nobenih znakov depresivnosti, skoraj tretjina anketiranih oseb pa kaže minimalne do blage znake depresivnosti. Za preventivo pojava depresivne motnje dve tretjini anketirancev telesno poskrbita zase s sprehodi in aktivnostmi na svežem zraku, skoraj polovica anketirancev pa se pogovori s svojimi bližnjimi, ko se počutijo žalostne, osamljene in brez energije. Med tistimi, ki so kazali minimalne do blage znake depresivnosti, je bilo 21,3 % žensk in 10,6 % moških. Razvidno je, da ženske 2–krat pogosteje zbolijo za depresijo kot moški. Sklep. Depresivna motnja je velik problem za sedanjost in zaskrbljujoč problem za prihodnost, saj je pogosto neprepoznana in nezdravljena. Zato je depresivno motnjo potrebno čim prej diagnosticirati in začeti z zdravljenjem, da preprečimo posledice in omogočimo kakovostno življenje pacientu z depresijo ter njegovi družini.
Ključne besede: depresivna motnja, življenjska obdobja, zdravljenje, zdravstvena nega, pacient
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 1100; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

93.
Kakovost življenja pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem
Mojca Mlakar Pernat, 2012, specialistično delo

Opis: Kronična revmatska obolenja v veliki meri vplivajo na z zdravjem povezano kakovost življenja. Cilj zdravljenja naj ne bi bil samo lajšanje simptomov in preprečevanje z boleznijo povezanih zapletov, temveč tudi izboljšanje kakovosti življenja. Kronična revmatska obolenja se izražajo z zelo pestro klinično sliko, ki se razlikuje od pacienta do pacienta, prav zato je s strani patronažne medicinske sestre potreben individualen in celosten pristop k pacientu, da mu omogočimo, da lahko dosega največjo možno raven kakovosti življenja. Namen specialističnega dela je predstaviti kakovost življenja pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem in vlogo patronažne medicinske sestre. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik PROMIS HAQ, s katerim smo pridobili samooceno opravilnih zmožnosti pacientov z revmatskim obolenjem. Anketirali smo 74 pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem iz območja Maribora. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Exel in SPSS 20,0. Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna gibljivost anketiranih pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem zmerna. Samooskrba pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem v domačem okolju je v povprečju 50 %, prav tako smo ugotovili, da je odvisnost anketiranih pacientov s kronično revmatsko boleznijo od pripomočkov in/ali druge osebe v povprečju 50 %. Čas trajanja kronične revmatske bolezni vpliva na kakovost življenja pacientov negativno v kar 74 %. Zelo nezadovoljnih je s svojo kakovostjo življenja le 30 % anketiranih pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem. Sklep: Kroničnim revmatskim pacientom se je kakovost življenja po odkritju bolezni v 74 % obrnila na slabše, kar je pretresljiv podatek. Zelo pomembno je kronično revmatsko obolenje pravočasno prepoznati in zdraviti. Osnovna naloga patronažne sestre je edukacija pacienta in svojcev v smislu lajšanja bolečine, ohranjanju psihične in fizične kondicije, kar pa zagotavljanja čim višjo samooskrbo pacienta in kakovost življenja.
Ključne besede: revmatsko obolenje, kakovost življenja, pacient, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1696; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

94.
Patronažna zdravstvena nega pacienta, ki zboleva za astmo
Adriana Brda, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena patronažna zdravstvena nega pacienta, ki zboleva za astmo. Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V letih 1999–2004 je bilo v posameznih državah Evrope takih otrok, ki so oboleli za astmo, od manj kot 5 % do več kot 20 %. Ker je vedno več ljudi občutljivih na alergene, lahko v prihodnosti pri Evropejcih pričakujemo še več alergij. To je razvidno iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2010. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen dihalni sistem z anatomijo, fiziologijo in patofiziologijo dihalnega sistema pri astmi, klinična slika in diagnoza astme ter zdravljenje in samozdravljenje astme. Predstavljena je tudi patronažna zdravstvena nega in s tem zdravstveno vzgojni vidik dela, multidisciplinarno delovanje pri pacientu z astmo, zdravstvena vzgoja ter kontinuirana zdravstvena nega pacienta. Za teoretični del smo pregledali domačo in tujo literaturo. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena študija primera pacienta z astmo, ki živi v domačem okolju. Od pristojne patronažne službe Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor smo pridobili soglasje. Pregledali smo medicinsko in negovalno dokumentacijo pacienta. Po procesni metodi dela smo predstavili pacienta v domačem okolju. Informacije smo pridobili z vodenim razgovorom z bolnikom in njegovimi svojci. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili aktualne in potencialne negovalne diagnoze. Predstavili smo vlogo patronažne medicinske sestre pri pacientu z astmo in naloge, ki jih opravi ob pacientu doma. Ugotovili smo, kakšno znanje in mnenje ima pacient o svoji bolezni, da je dobro poučen in zna pravilno ukrepati ob poslabšanju. Patronažna zdravstvena nega igra zelo pomembno vlogo pri pacientih z astmo, saj patronažna medicinska sestra preživi veliko časa ob pacientu, kajti izvaja zdravstveno nego ter zdravstveno vzgojo.
Ključne besede: astma, pacient, patronažna zdravstvena nega, domače okolje
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1808; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (375,67 KB)

95.
Zdravstvena nega pacienta po operaciji na odprtem srcu
Anja Mernik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pogostost srčnih obolenj, ki je pri nas še vedno zelo razširjeno. Bolezni smo razdelili na prirojene in pridobljene. Prirojene bolezni se pojavljajo pri novorojenčkih in jih zdravimo operativno. Na pridobljene bolezni srca lahko vplivamo oziroma jih preprečimo z zdravim načinom življenja ter izogibanje dejavnikom tveganja. Na dejavnike kot sta starost in dednost žal ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na izogibanje nezdravega načina življenja kot so nezdrava prehrana, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, debelost, premalo gibanja. Nezdrav življenjski slog lahko privede do hude srčne bolezni, ki lahko zahteva operativno zdravljenje. Pacient ob takšni novici potrebuje veliko podpore in spodbude svoje družine. V nadaljevanju diplomskega dela smo opisali zdravstveno nego pacienta pred in med operacijo, ki zajema obdobje sprejema pacienta na oddelek, psihične in fizične priprave pacienta na operacijo, priprave pacienta na dan operacije, transport pacienta v operacijsko sobo, izvajanje zdravstvene nege med operacijo. Opisali smo pooperativno obdobje, ki se začne v sobi za zbujanje po operaciji in premestitvijo pacienta na enoto intenzivne nege, kjer pacient ostane 1-2 dni in je premeščen nazaj na oddelek za kardiologijo. Rehabilitacija pacienta po operaciji predstavlja velik pomen, ker pacientu pomaga ponovno zaživeti in se vključiti v življenje. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo opravili študijo primera pacientke po bypass operaciji na srcu. S pomočjo študije primera smo izpostavili aktualne in potencialne negovalne probleme, ki so se pojavili pri pacientki po bypass operaciji.
Ključne besede: bolezni srca, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, pacient, bypass operacija, študija primera
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 3415; Prenosov: 624
.pdf Celotno besedilo (886,28 KB)

96.
Forenzični pacient in zdravstvena nega
Tina Šeško, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega forenzičnega in agresivnega pacienta, ukrepi obveznega zdravljenja ter posebni varovalni ukrepi. S pomočjo kvantitativne raziskave smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost članov negovalnega tima za delo s forenzičnimi in agresivnimi pacienti ter katere varnostne ukrepe uporabljajo člani negovalnega tima pri agresivnem pacientu.
Ključne besede: Zdravstvena nega, forenzični pacient, agresivni pacient, varovalni ukrepi
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1412; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

97.
OBRAVNAVA BOLNIKOV PO ZDRAVLJENJU RAKA NA DEBELEM ČREVESU
Petar Ljuljđuraj, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava rak na debelem črevesu in nadaljnjo rehabilitacijo pacienta po odpustu iz bolnišnice. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V prvem delu diplomskega dela predstavimo debelo črevo, anatomijo, delovanje debelega črevesa in najpogostejše bolezni na debelem črevesu. Tu smo se predvsem osredotočili na rak debelega črevesa, ker je tretji najpogostejši rak na svetu in drugi najpogostejši v Evropi. Predstavili smo tudi način odkrivanja, presejalni program SVIT in zdravljenje raka na debelem črevesu. Poglobili smo se v predstavitev rehabilitacijskega centra v Rogaški Slatini in način obravnave pacientov v tej ustanovi. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena študija primera pacienta po operaciji raka na debelem črevesu z izpeljano črevesno stomo in način obravnave pacienta v zdravilišču. Pacienta smo obravnavali po procesni metodi Virginije Henderson. Informacije o pacientovi bolezni smo dobili s pomočjo vprašalnika, zdravstvene dokumentacije in svojcev. Na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi smo si postavili cilje in jih na koncu tudi vrednotili. Ugotovili smo, da so ključni negovalni problemi neznanje v samooskrbi stome, nesprejemanje samopodobe, nepoučenost o prehrani po operaciji raka na debelem črevesu in strah pred prognozo. Z našim načinom obravnave odpravimo ali vsaj zmanjšamo težave in naučimo paciente samooskrbe, ki je še kako pomembna za nadaljnje življenje v domačem okolju.
Ključne besede: rak debelega črevesa, pacient, zdravstvena nega, medicinska sestra, rehabilitacija
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1346; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (683,30 KB)

98.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZARADI KRŠITVE POJASNILNE DOLŽNOSTI ZDRAVNIKA
Jasna Fišer, 2012, diplomsko delo

Opis: Pojasnilna dolžnost je dolžnost zdravnika, da pacienta seznani z diagnozo, z možnimi načini zdravljenja in rehabilitacijo, z nevarnostmi, ki so povezane s posameznimi posegi, in tudi s posledicami, do katerih lahko pride, če bo medicinsko pomoč odklonil. Privolitev je relevantna samo, če je bila volja pacienta izoblikovana na podlagi pogovora z zdravnikom, ki je pacientu temeljito pojasnil celoten položaj. Šele, ko zdravnik svojo obveznost ustrezno izpolni, je mogoče privolitvi pacienta dati pravi pomen, saj le obveščenost zagotavlja možnost odločanja. V Republiki Sloveniji je pojasnilna dolžnost ustavno in zakonsko urejena, pomembna pa so tudi normativno zapisana etična priporočila. Pri nas je najpomembnejši Zakon o pacientovih pravicah, ki med drugim določa tudi posamezne vrste pojasnil, in sicer pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze. Potrebno pa je omeniti tudi nepravo pojasnilo, ki ga predstavljata terapevtsko pojasnilo in pojasnilo o finančnih posledicah posega. Na splošno mora biti pojasnilo takšno, da omogoči pacientu razumeti bistvo, pomen in razsežnost zdravljenja ter njegove prednosti in slabosti. Načeloma zadostuje, da je zdravnikovo pojasnilo dano pacientu ustno, kot dopolnitev ustnega razgovora pa se uporabljajo različni obrazci v obliki pojasnitvenega kataloga. Pacient ima pravico do pojasnila, vendar se lahko tej pravici tudi odpove, v določenih primerih pa je dopustno pojasnilno dolžnost omejiti zaradi varovanja pacientovih koristi – gre za tako imenovani zdravnikov terapevtski privilegij. V primeru kršitve pojasnilne dolžnosti gre za civilni delikt, ki ima ob izpolnjenih predpostavkah za posledico odškodninsko odgovornost. Te predpostavke so: nedopustno ravnanje zdravnika (nedopustno škodljivo dejstvo), nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. V našem pravnem sistemu je v zdravstvu uveljavljena subjektivna odškodninska odgovornost, vendar se pojavljajo tendence k vzpostavitvi objektivne odgovornosti.
Ključne besede: Pojasnilna dolžnost, pacient, zdravnik, odgovornost, odškodnina, medicinska etika, terapevtski privilegij.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 3394; Prenosov: 651
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

99.
Pravice pacientov v klinični praksi
Tadeja Hajdinjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Povpraševanje in zanimanje za pacientove pravice čedalje bolj narašča in prav je tako, saj ni človeka, ki se ne bi kdaj znašel v vlogi pacienta in nepoznavanje pravic lahko močno vpliva na zdravstveno obravnavo in posredno tudi na zdravstveno stanje pacienta. Z letom 2008 je v veljavo stopil Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), katerega glavni namen je zagotoviti enakopravno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. V diplomskem delu je podrobno opredeljen pojem pravice pacientov in prikazano kako se le-ta obnese v kliničnem okolju s strani pacientov in zdravstvenih delavcev. Prav tako smo opredelili komunikacijo v odnosu pacient – zdravstveno osebje, saj pravilna in natančna komunikacija predstavljata bistveni element nudenja zdravstvene oskrbe in pomoči. Namen diplomskega dela je prikazati seznanjenost pacientov in zdravstvenih delavcev s pravicami pacientov ter upoštevanje pacientovih pravic v klinični praksi. Raziskovalna metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Tehnika zbiranja podatkov je bil delno zaprt vprašalnik. Raziskava, ki je potekala v eni od zdravstvenih institucij v Sloveniji je zajemala 100 pacientov in 100 zaposlenih, ki so starejši od 18 let. Razprava in sklep. Rezultati raziskave kažejo, da polovica pacientov in zdravstvenih delavcev ne pozna pravic pacientov. Pravice so na mnogih področjih kršene, ne da bi se sploh zavedali tega. Pacienta moramo obravnavati humano, celostno in profesionalno, ne glede na čas in prostor. Za profesionalen odnos je pomembna tudi dobra komunikacija, ki zmanjša nelagodje pacienta med bolnišnično obravnavo, s tem pa se zmanjša tudi nezadovoljstvo pacientov.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, pravice, pacient, kršitev, zdravstvena oskrba, medicinska sestra, zdravstveni pooblaščenec, Varuh pacientovih pravic.
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1893; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

100.
ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO V REFERENČNI AMBULANTI
Denis Kozar, 2012, diplomsko delo

Opis: V referenčni ambulanti se obravnavajo pacienti s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Med nje spadajo astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in druge. To so bolezni, ki močno vplivajo na življenje človeka in je pri vsakem posamezniku drugačna ter tudi drugače sprejeta. Diplomirana medicinska sestra s svojim delom in strokovnim znanjem pa ima pri obravnavi takšnega pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo nepogrešljivo vlogo.
Ključne besede: referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdrav življenjski slog, pacient, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 3760; Prenosov: 937
.pdf Celotno besedilo (626,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici