| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 236
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni in etični izzivi medicinskih sester pri obravnavi pacienta na enoti za forenzično psihiatrijo
Iris Srebot, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Forenzična psihiatrija je smer klinične psihiatrije, ki obravnava paciente z duševno boleznijo, ki so v obdobju neprištevnosti storili kaznivo dejanje. Medicinska sestra na tem področju se kljub zavedanju načel profesionalne etike nemalokrat znajde v situacijah, ki ji predstavljajo etični izziv. Pomembno je, da vedno ravna v dobro pacienta in si prizadeva za čim boljši terapevtski odnos. Namen zaključnega dela je ugotoviti, s katerimi pravnimi in etičnimi izzivi se najpogosteje srečujejo medicinske sestre na tem področju. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo opravili pregled literature. Članke smo iskali s pomočjo podatkovnih baz: PubMed, SAGE, ScienceDirect in Web of Science, z upoštevanjem iskalnega niza ter vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Celoten potek iskanja literature smo prikazali z diagramom PRISMA. Za prikaz sinteze raziskav smo uporabili narativni opis. Rezultati: Glede na primernost identificiranih raziskav smo v končno analizo vključili 13 člankov. Raziskave so pokazale, da so najpogostejši pravni in etični izzivi medicinskih sester na enoti za forenzično psihiatrijo spoštovanje avtonomije in dostojanstva, informirana privolitev, spoštovanje pravic pacienta, zdravljenje proti volji, uporaba prisilnih varovalnih ukrepov, zagotavljanje enakopravnosti in nudenje kakovostne oskrbe ob stalno prisotnem strahu. Razprava in zaključek: Zaradi naraščanja števila forenzičnih pacientov je pomembno, da se medicinske sestre zavedajo pomena etičnega ravnanja in poznavanja pravne podlage tega področja. Ob pojavu etično sporne situacije je vedno treba delati v dobro pacienta v skladu s svojimi poklicnimi obveznostmi.
Ključne besede: etičnost, forenzična psihiatrija, pacient, izziv, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (772,84 KB)

2.
Vpliv komunikacijskih ovir pri obravnavi pacienta v nujni medicinski pomoči
Anja Košič, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Komunikacijske ovire negativno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov na terenu kot tudi v zdravstvenih ustanovah. Zdravstveni delavci kot najpogostejšo bariero pri obravnavi navajajo paciente, ki govorijo tuj jezik. Komunikacijske ovire ovirajo ali odložijo nujne postopke in posege, če pacient ne govori in/ali razume jezika, posledice pa so lahko resne, saj je lahko ogroženo zdravje in življenje pacienta. Metode: V teoretičnem delu smo opravili pregled in analizo literature s pomočjo deskriptivne metode dela. Empirični del predstavlja na kvantitativni metodologiji temelječa raziskava. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi, ki je potekala od maja do julija 2023, smo anketirali 100 zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 28.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri opravljanju dela skoraj vsi sodelujoči (99%) že srečali z oteženo komunikacijo. Večina (70%) še ni uporabila pripomočkov za oteženo komunikacijo, saj le ti niso na voljo. Sodelujoči so v 93% mnenja, da nimajo zadostnega znanja s področja otežene komunikacije in bi si ga želeli pridobiti. Razprava in sklep: Uspešna komunikacija je pogoj za kakovostno zdravstveno oskrbo, zlasti pri nudenju nujne medicinske pomoči. Brez medsebojnega razumevanja med pacienti in zdravstvenim osebjem kakovostno zdravljenje ni mogoče. Potrebne so podrobnejše raziskave, s katerimi bomo našli nove načine za premostitev vse večjih komunikacijskih ovir, ki jih pri obravnavi srečujemo. Prav tako je potrebna implementacija in uporaba pripomočkov, ki so že na voljo ter razvoj novih, čimbolj vsesplošno dostopnih pripomočkov, ki bodo pripomogli h kakovostnejši obravnavi pacientov.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijske ovire, nujna medicinska pomoč, pacient
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 223; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Enteralna prehrana mehansko ventiliranih pacientov na oddelku za intenzivno terapijo
Sergeja Firer, 2023, magistrsko delo

Opis: Pomen prehrane pri kritično bolnih je vedno bolj priznan, zlasti pri pacientih, ki dolgotrajno bivajo v enoti za intenzivno terapijo in pogosto potrebujejo dolgotrajno podporo pri ohranjanju življenja ter gredo skozi stanje hudega katabolizma. Ustrezna prehrana lahko pripomore k hitrejšemu okrevanju ter prepreči dodatne zaplete. Z magistrskim delom želimo ugotoviti prehranjenost mehansko ventiliranih pacientov na intenzivni terapiji ter poiskati vzroke, zaradi katerih je prišlo do prekinitve hranjenja. V teoretičnem delu smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo, pri iskanju ustrezne literature smo si pomagali s ključnimi besedami. V empiričnem delu smo s kvantitativno raziskavo zbrali podatke na oddelku za intenzivno terapijo ene izmed bolnišnic v Sloveniji. V raziskavo smo vključili 50 pacientov, ki so bili hospitalizirani od julija do decembra 2022. Zbrane podatke smo obdelali opisno v Microsoft Excel 2016 in jih prikazali v obliki grafov ter preglednic. Več kot polovica pacientov v intenzivni terapiji je prejela med 95 in 100 % predpisane enteralne hrane, nekoliko manj jih je prejelo med 85 in 95 % predpisane enteralne hrane, nekaj pacientov pa je prejelo manj kot 85 % predpisane enteralne hrane. Najpogostejši vzrok za zmanjšani prehranski vnos so bile slikovne preiskave. Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da je s pomočjo enteralne hrane zagotovljena dnevna potreba po hranilih pri večini mehansko ventiliranih pacientov. Poslabšanje zdravstvenega stanja vpliva na izvajanje dodatnih preiskav ter posegov, zaradi česar je prekinjena dostava enteralne hrane in s tem tudi zmanjšan dnevni vnos hranil.
Ključne besede: enteralna prehrana, intenzivna terapija, mehansko ventiliran pacient
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 268; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (977,68 KB)

4.
Občutek osamljenosti pri starejših odraslih v času pandemije covid -19
Dominika Potočnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Osamljenost ni povezana le s čustveno nestabilnostjo, ampak tudi z zmanjšano kakovostjo življenja in povečanim tveganjem za prezgodnjo smrt. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost osamljenosti pri starejših v času pandemije covida-19. Metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o osamljenosti, oceno zadovoljstva z življenjem, oceno duševnega počutja, pogostost stikov in uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Sodelovalo je 200 anketirancev, starejših od 65 let. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično pomembne razlike pri starejših pred in med epidemijo pri pogostosti stikov (Z = –4,826, p < 0,001), občutku osamljenosti (Z = –4,761, p < 0,001), zadovoljstvu z življenjem (Z = –7,477, p < 0,001) in duševnim počutjem (Z = –7,494, p < 0,001). Razprava in zaključek: Glede na ugotovljeno stopnjo osamljenosti in duševno počutje bi bilo treba izdelati strokovne smernice, ki bodo usmerjene k posamezniku in s tem omejiti pojavnost osamljenosti in duševnih stisk pri starejših odraslih.
Ključne besede: patronažno varstvo, pacient, medicinska sestra, kvantitativna študija, duševno počutje
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 165; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Primerljivost vrednosti parametrov plinske analize arterijske krvi in plinske analize venske krvi pri kritično bolnem pacientu
Božidar Bele, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Plinska analiza arterijske krvi je temeljna diagnostična preiskava pri določanju pacientovega metabolnega, kardiovaskularnega in respiratornega stanja, pridobitev vzorca pa predstavlja za pacienta invaziven poseg. Novejši pristopi omogočajo določitev parametrov iz vzorca venske krvi. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti primerljivost vrednosti parametrov pH, HCO₃, pCO₂, pO₂, Na, K in Cl med parametri arterijske in venske krvi. Metodologija: Izveden je bil pregled literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z analizo in kompilacijo identificiranih virov. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Web of Science in Wiley Online Library. Uporabljen je bil tudi iskalnik Google Scholar. Vključenim raziskavam je bila ocenjena kakovost, ugotovitve pa so bile sintetizirane. Rezultati: Vključenih je bilo 22 raziskav. Venske vrednosti pH, HCO₃ in pCO₂ so primerljive z arterijskimi. Za te parametre se lahko uporablja venski vzorec krvi. Pri določanju Na, K in Cl je potrebna previdnost, saj parametri med seboj niso primerljivi. Odsvetuje se uporaba vzorca venske krvi za določitev vrednosti pO₂. Razprava in zaključek: Vzorec arterijske krvi je primarna izbira za plinsko analizo krvi. Vzorec venske krvi je lahko uporabljen za parametre pH, HCO₃, in pCO₂, pri čemer je pri interpretaciji vrednosti ostalih parametrov potrebna previdnost.
Ključne besede: plinska analiza krvi, vzorec arterijske krvi, vzorec venske krvi, pacient, primerljivost parametrov
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Informiranost odrasle populacije o zdravstveni obravnavi forenzičnega pacienta
Matej Vake, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Diplomsko delo predstavlja zdravstveno obravnavo forenzičnega pacienta in informiranost ljudi v družbenem okolju o forenzični psihiatriji, pacientih in njihovi zdravstveni obravnavi. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 110 naključno izbranih oseb, starejših od 18 let. Rezultati: Ugotovili smo, da se anketirani zavedajo slabega poznavanja področja forenzične psihiatrije in forenzičnega pacienta; strinjajo se, da gre pri pacientih v forenzični psihiatriji za zavarovanje družbe pred pacientom z duševno motnjo, in da je forenzični pacient storilec kaznivega dejanja, ki ga je storil zaradi duševne motnje; večina jih ne ve, ali je njihovo zdravljenje lahko uspešno; polovica jih meni, da so taki pacienti nevarni za družbo in s strani družbe stigmatizirani. Razprava in zaključek: Področje forenzične psihiatrije in forenzičnih pacientov ter njihove zdravstvene obravnave je deležno premalo pozornosti. Rezultati kažejo slabo poznavanje zdravstvene obravnave forenzičnih pacientov in slab odnos do njih. Problematika zahteva več javnih razprav, kar bi pripeljalo do boljše informiranosti družbe o takšnih pacientih in njihovi zdravstveni obravnavi, posledično bi jih okolica tudi manj diskriminirala in stigmatizirala.
Ključne besede: forenzična psihiatrija, forenzični pacient, zdravstvena obravnava, informiranost
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 277; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

7.
Izzivi večjezične komunikacije na Urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor : magistrsko delo
Maša Jazbec, 2023, magistrsko delo

Opis: Družbeno angažirano prevodoslovje, tolmačenje za potrebe skupnosti in večjezična komunikacija v zadnjem obdobju pridobivajo pomen, saj so globalizacijski in migracijski tokovi tudi v Sloveniji prispevali k spremembam v strukturi prebivalstva. V magistrskem delu obravnavamo tuje državljane, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, vendar potrebujejo zdravstveno oskrbo ali nujno medicinsko pomoč. Gre za ranljive skupine državljanov, ki zaradi pomanjkljivega znanja jezika potrebujejo pomoč pri sporazumevanju z državnimi organi, uradi in javnimi ustanovami. V ospredje razprave postavljamo človekove pravice do sporazumevanja, opredeljene v evropskih direktivah, s katerimi tudi v zdravstvu urejamo in zagotavljamo pravico do pomoči pri sporazumevanju, za kar potrebujemo strokovno izobražene tolmače ter prevajalce. V pričujočem magistrskem delu analiziramo komunikacijske izzive med zdravstvenimi delavci in tujejezičnimi pacienti na Urgentnem centru UKC Maribor. Zanimalo nas je, s katerimi sporazumevalnimi težavami se pri obravnavi tujejezičnih pacientov srečujejo zdravstveni delavci na Urgentnem centru UKC Maribor in kako rešujejo morebitne komunikacijske izzive. V teoretičnem delu smo opredelili večjezično sporazumevanje v zdravstvu in osvetlili pomen kulturnega ozadja pri sporazumevanju med zdravnikom ter pacientom. Pri tem smo se oprli na teorijo skoposa, ki v ospredje prevodoslovne teorije postavlja pomen in vlogo prevajalca ali tolmača kot medkulturnega posrednika ter izvedenca za določeno področje. V luči družbeno angažiranega prevodoslovja smo predstavili pomen tolmačenja za potrebe skupnosti in orisali veljavno zakonodajo na področju zdravstva ter tujejezičnih pacientov tako v Sloveniji kot na ravni Evropske unije. V razpravo smo vključili tudi osnovne značilnosti strokovnega jezika in prevajanja medicinske terminologije. V empiričnem delu smo pripravili anketne vprašalnike za štiri ciljne skupine na UKC Maribor: medicinsko osebje Urgentnega centra; reševalce Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; tujejezične paciente in zaposlene v prevajalski službi UKC Maribor. Z anketo smo preverili, katere jezike obvladajo zaposleni na Urgentnem centru UKC Maribor in reševalci Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; kolikšen je delež tujejezičnih pacientov na Urgentnem centru UKC Maribor, ali so pri sporazumevanju s tujimi pacienti prisotni tolmači in ali so izvidi, ki jih tujejezični pacienti prejmejo po obravnavi, prevedeni. Na osnovi odgovorov, pridobljenih z anketami in intervjuji, smo ugotovili, koliko so zaposleni na Urgentnem centru UKC Maribor pripravljeni na izzive večjezične komunikacije pri obravnavi tujih državljanov, in podali predloge možnih izboljšav.
Ključne besede: večjezična komunikacija, teorija skoposa, tolmačenje za potrebe skupnosti, tujejezični pacient, zdravnik
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

8.
Intervencije za izboljšanje kvalitete spanca pri pacientih v intenzivni enoti
Doroteja Falež, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Spanje je pomemben dejavnik za ohranjanje zdravja. Pacienti hospitalizirani v IT imajo pri zagotavljanju kakovostnega spanja težave, predvsem zaradi zvokov in svetlobe, ki nastajajo zaradi vseh potrebnih aparatur. Slab spanec podaljšuje čas zdravljenja, vpliva na samo slabšanje splošnega stanja pacienta, zato je potrebno, da pacient zadostno in kakovostno spi. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije, ki izboljšujejo kakovost spanca pacienta v intenzivni terapiji. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Zbrano literaturo smo si pridobili iz podatkovnih baz PubMed, Cinahl in Cochrane Library, jih nato pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA. Rezultati: V končno analizo smo vključili 15 identificiranih raziskav. Intervencije za izboljšanje spanja pri pacientu v IT lahko razdelimo na farmakološke in nefarmakološke. Farmakološke so se izvajale z uporabo različnih zdravil, npr. melatonin, propofol, dexdor. Nefarmakološke pa so vključevale uporabo ušesnih čepkov, pokrival za oči, poslušanje umirjajoče glasbe pred spanjem, uporaba aromatičnih dišav, masažo in aromaterapiji. Intervencije za izboljšanje spanca so se pokazale kot učinkovite ne le z vidika subjektivne ocene pacienta, temveč so pozitivno vplivale tudi na uravnavanje in normaliziranje vitalnih funkcij in zmanjšanje bolečine pri pacientu. Razprava in zaključek: Z različnimi intervencijami lahko vplivamo na izboljšanje kakovosti spanca pacienta in s tem tudi izboljšamo počutje. Za najbolj učinkovito intervencijo se je izkazala farmakološka intervencija z uporabo melatonina. Menimo pa tudi, da bi lahko z nefarmakološkimi intervencijami izboljšali pacientovo kakovost spanca. 
Ključne besede: pacient, spanje, kakovost spanca, intervencije, intenzivna terapija (IT)
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 350; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (889,68 KB)

9.
Zdravstvena nega pacienta po operaciji hernioplastike
Petra Kuzma, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Izraz hernija ali kila pomeni izstopanje in/ali izbočenje dela normalne vsebine neke telesne votline skozi nenormalno odprtino v njeni steni. Pri abdominalnih hernijah gre za izboklino peritoneja skozi odprtino v trebušni steni. Hernijo zatipamo, ko del trebušnih organov izstopi v kilno vrečo. Namen zaključnega dela je opisati zdravstveno nego pacienta po hernioplastiki in raziskati, kakšno vlogo ima pri tem medicinska sestra. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke za analizo smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni obliki. Uporabili smo neslučajnostno namensko vzorčenje. V raziskavi so sodelovale samo osebe po operaciji hernioplastike vsaj 2 do največ 5 dni po operaciji (n = 50). Podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne metode dela. Rezultati: Rezultati analize so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri aktivnostih zmanjšanja bolečine po hernioplastiki. Največji vpliv se kaže pri negovalnih postopkih za lajšanje bolečin, zagotavljanju primerne okolice za miren spanec in zdravljenju bolečine s protibolečinskimi tabletami. Nekoliko manj se vpliv kaže pri učenju obnašanja med dejanji, ki povzročajo bolečino, ter pri položajih za njeno zmanjšanje. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da ima medicinska sestra velik vpliv na pacienta pred operacijo hernioplastike, saj ga pripravi in pouči o obdobju po operaciji, bolečini in vrnitvi v domače okolje. Prav tako smo ugotovili, da bi se z boljšo vključenostjo medicinskih sester pred operacijo lahko izboljšali nefarmakološki ukrepi za zmanjšanje bolečine.
Ključne besede: hernija, zdravstvena nega, hernioplastika, pacient, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Kakovost življenja pacienta po transplantaciji jeter
Teja Nemec, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Jetra so največji organ v človeškem telesu in imajo veliko nalog. Kadar pride do večje poškodbe na jetrih, lahko ta vodi v njihovo odpoved. Za takšne primere je edina rešitev transplantacija jeter. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja pacienta po transplantaciji jeter. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije, saj smo dela avtorjev med seboj primerjali in analizirali. Za iskanje literature smo uporabili tuje podatkovne baze PubMed in CINAHL. Raziskave so temeljile na odrasli populaciji in opisu kakovosti življenja po transplantaciji jeter. Rezultati: Pacienti po transplantaciji jeter doživljajo pozitivne in negativne učinke transplantacije. Čeprav jim je znova omogočeno, da ponovno normalno zaživijo ter se vrnejo na delo, se srečujejo z novo nastalimi zdravstvenimi težavami ter obveznostmi. Nekatere zdravstvene težave, ki se lahko pojavijo, so depresija, anksioznost, težave s spancem in abdominalna hernija. Do konca življenja morajo pacienti jemati imunosupresivna zdravila, ki jim jih predpiše zdravnik. Diskusija in zaključek: Čeprav transplantacija za nekatere pomeni nov začetek, je za druge preizkušnja. S seboj lahko prinese fizične in psihične težave, ki se jih morajo prejemniki transplantata zavedati. Pomembna je dobra poučenost o zdravem načinu življenja, znakih odpovedi transplantata, samooskrbi ter zdravilih, ki jih pacient jemlje.
Ključne besede: Transplantacija jeter, pacient, kakovost življenja, transplantat jeter
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1000,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici