| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 244
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Percepcija obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine
Lea Roj, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Sestavni del primarne zdravstvene oskrbe v ambulantah družinske medicine je obravnava nujnih stanj. Namen raziskave je bil raziskati percepcijo obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine. Metode: Presečno-opazovalna raziskava je bila izvedena v zdravstveni instituciji na primarni ravni v enem izmed zdravstvenih domov v mesecu septembru na priložnostnem vzorcu 36 zdravstvenih delavcev. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivnih statističnih metod ter jih prikazali z grafi in tabelami s pomočjo programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel, IBM SPSS 23.0. Rezultati: Raziskava je pokazala, da se je 92 % (n = 33) anketiranih v zadnjem letu srečalo z urgentnim primerom v ambulanti družinske medicine. Ugotovili smo, da se jih je največ srečalo z dispnejo 67 % (n = 24), nato z akutnimi bolečinami abdomna 58 % (n = 21). Sledijo hipertenzivna stanja 45 % (n = 16), srčne aritmije 42 % (n = 15), akutni koronarni sindrom 30 % (n = 11), nujna psihiatrična pomoč 25 % (n = 9), hude poškodbe 19 % (n = 8). Razprava in zaključek: Z razumevanjem percepcije obravnave nujnih primerov lahko izboljšamo organizacijo in usposobljenost zdravstvenih delavcev ter s tem tudi kakovost oskrbe nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Ključne besede: ambulanta družinske medicine, pacient, nujna stanja, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (994,06 KB)

2.
Zdravstvena oskrba pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2 na daljavo v času pandemije covida-19
Amina Mušić, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronično presnovno obolenje, za katero je značilno propadanje celic trebušne slinavke. Pandemija covida-19, ki se je pojavila decembra leta 2019, je sprožila velike spremembe v zagotavljanju oskrbe, saj je mnoge zdravstvene sisteme prisilila, da so poiskali alternativne pristope za oskrbo pacientov s kroničnimi obolenji. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti vpliv zdravljenja na daljavo na paciente s sladkorno boleznijo tipa 2 ter na vodenje njihove bolezni in njihovo zdravstveno stanje. Metode: Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Cochrane Library in CINAHL Ultimate/Medeline. Iskanje in izbiro virov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Oceno moči dokazov smo izvedli s pomočjo hierarhije dokazov po Polit & Beck (2021). Članke smo prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele. Rezultati: Od 633 pridobljenih člankov smo jih v analizo vključili 11. Pomemben rezultat je prilagoditi zdravstveno oskrbo in preprečiti zaplete pri sladkorni bolezni tipa 2 s samooskrbo na domu. Negativni odzivi so bili nelagodje, zaskrbljenost in stres, strah pred okužbo. Zaradi pandemije covida-19, lahko slab nadzor sladkorne bolezni postane vzrok dolgotrajne hiperglikemije ter kroničnih zapletov in življenjsko nevarnih okužb. Razprava in zaključek: Zaradi pandemije covida-19 je treba prilagoditi zdravstveno oskrbo pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2. Z načinom telemedicine je zagotovljeno zdravstveno varstvo, ki temelji na telekomunikaciji in omogoča izmenjavo informacij, izobraževanje, spremljanje ter posvetovanje med zdravstvenimi delavci in pacienti.
Ključne besede: pacient, sladkorna bolezen tipa 2, pandemija covida-19, telezdravstveno varstvo, telekomunikacija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 57; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Skupnostna psihiatrična obravnava pri pacientih s shizofrenijo
Darja Kraner, 2024, magistrsko delo

Opis: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) nudi oskrbo pacientov s hudimi duševnimi motnjami v skupnosti na njihovem domu. Shizofrenija pomembno vpliva na funkcioniranje in kakovost življenja pacientov. Psihiatrična obravnava v skupnosti je pomembna pri integraciji pacientov s shizofrenijo v družino in družbo. Namen magistrskega dela je raziskati in predstaviti pomen SPO pri pacientih s shizofrenijo. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled na osnovi pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature. Pri izvedbi sistematičnega pregleda smo upoštevali PRISMA smernice ter članke ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes. Sintezo pridobljenih podatkov smo naredili s pomočjo tematske analize podatkov. Identificirali smo 524 zadetkov, v končno analizo smo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo identificirali 4 sekundarne teme: (1) Pozitivni učinki SPO na paciente s shizofrenijo; (2) Pristop do pacienta s shizofrenijo; (3) Nacionalna politika na področju duševnega zdravja; (4) Delovanje SPO. Iz analize vključenih člankov je razvidno, da ima psihiatrična obravnava v skupnosti prednosti za paciente s shizofrenijo, saj pacientu pomaga pri razvijanju veščin in spretnosti za čim bolj samostojno življenje v skupnosti. SPO prispeva k boljši kakovosti življenja in večjemu zadovoljstvu pacientov. Spremljanje pacientov s shizofrenijo v skupnosti izboljšuje stopnjo jemanja zdravil ter vpliva na izboljšanje kliničnih simptomov pri pacientu, s tem pa se zmanjšujejo hospitalizacije.
Ključne besede: psihiatrična obravnava, skupnost, pacient, shizofrenija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 30; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Ohranjanje kakovosti življenja pacientov z glavkomom
Inela Osmanbegović, 2024, diplomsko delo

Opis: Glavkom prizadene veliko ljudi in je vodilni vzrok nepopravljive slepote, kar lahko močno vpliva na posameznikovo življenje. Pacienti s to boleznijo doživljajo fizični in čustveni stres, zato je ohranitev vida in kakovosti življenja ključnega pomena. Namen zaključnega dela je bil raziskati ohranjanje kakovosti življenja pacientov z glavkomom.
Ključne besede: glavkom, kakovost življenja, pacient, ohranjanje kakovosti življenja
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (757,97 KB)

5.
Motivacijski intervju kot pristop v ambulanti družinske medicine
Jasmina Cvikelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Motivacijski intervju je terapevtski pristop, pri katerem z uporabo empatije in spretnimi komunikacijskimi veščinami prek pogovora spodbujamo posameznikovo lastno motivacijo k spremembi, usmerjeni k bolj zdravim vzorcem vedenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti sprejemanje MI kot enega od pristopov v ADM. Metode: V empiričnem delu sta bili uporabljeni kvalitativna metodologija raziskovanja in metoda kvalitativne opisne raziskave. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji, vzorec pa je sestavljalo 10 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v ambulanti družinske medicine. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize. Rezultati: Glavna kategorija je bila poimenovana kot percepcija motivacijskega intervjuja s strani diplomiranih medicinskih sester v ambulanti družinske medicine, ki vključuje pet podkategorij: opredelitev motivacijskega intervjuja, prednosti uporabe, cilji motivacijskega intervjuja, dejavniki uspešnosti izvedbe, predlogi za spremembe. Omejitve in dejavniki, ki vplivajo na uspešnost izvedbe motivacijskega intervjuja, se v splošnem nanašajo na znanje, izkušnje in veščine diplomiranih medicinskih sester; pomanjkanje razpoložljivega časa; omejitve v komunikaciji s strani pacienta; zainteresiranost za sodelovanje s strani pacienta; socialnoekonomski status; ustreznost prostora; timsko sodelovanje ter dokumentiranje. Razprava in sklep: Diplomirane medicinske sestre večinoma opisujejo motivacijski intervju kot uporaben pristop v ambulanti družinske medicine, vendar se pri svojem delu spopadajo z mnogimi težavami. Smiselno bi bilo organizirati izobraževanja na specifično temo motivacijskega intervjuja in komunikacije ter v sklopu teh izvajati praktične delavnice, kot tudi prilagoditi razpoložljiv čas v ambulanti družinske medicine.
Ključne besede: motivacijski intervju, DMS, pacient, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 173; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (726,38 KB)

6.
Uporaba brezšivne skrbi pri pacientih s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi
Sabina Repec, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Brezšivna skrb je na posameznika usmerjen proces, katere glavni namen je preverjanje skladnosti predpisane farmakološke terapije s ciljem zmanjšanja napak, ki se pojavljajo v povezavi s farmakološko terapijo. Gre za proces, ki zahteva multidisciplinarno sodelovanje strokovnjakov na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Metode: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo analize in sinteze virov, pridobljenih s pomočjo domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli intervjuje s kliničnimi farmacevti v izbrani bolnišnični instituciji, kot instrument raziskovanja pa smo uporabili pol strukturiran intervju. Rezultati: Na podlagi analize in sinteze virov ter izvedenih intervjujev smo ugotovili, da brezšivna skrb pomembno vpliva na varnost in kakovost obravnave hospitaliziranih pacientov s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in da imajo intervjuvanci dobro percepcijo glede implementacije brezšivne skrbi v prakso. Razprava in zaključek: Brezšivna skrb pomembno vpliva na zmanjševanje napak, ki se pojavljajo v povezavi s farmakološko terapijo v praksi in so pogostejše, kot si predstavljamo. Posledično lahko izpostavimo prednosti tako za posameznika kot javno-zdravstveni sistem.
Ključne besede: Brezšivna skrb, pacient, kronične nenalezljive bolezni, usklajevanje zdravljenja z zdravili, klinični farmacevt.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Pomen komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom
Lana Gorenc, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Komunikacija med medicinsko sestro in pacientom je ključ do dobrega in kakovostnega dela, boljšega počutja in hitrejšega okrevanja pacientov. Operativni poseg pacientu predstavlja stres, strah in bolečino. Namen zaključnega dela je raziskati pomen komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo na temo pomena komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Literaturo smo iskali v mednarodno priznanih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Rezultati: Od pridobljenih 544 raziskav smo glede na primernost v analizo vključili deset člankov. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize, izbrali tri podkategorije in iz njih oblikovali proste kode. Razprava in sklep: Predoperativna komunikacija se je izkazala za zelo pomembno, saj se med medicinsko sestro in pacientom vzpostavi zaupljiv odnos, ki pomaga pacientu k boljšemu psihičnemu počutju in razumevanju procesa, kar posledično vodi do boljše pripravljenosti pacienta na operativni poseg, njegovega hitrejšega okrevanja in medsebojnega sodelovanja.
Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, pacient, operativni poseg
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 236; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (654,30 KB)

8.
Kakovost življenja pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo
Katja Plemenitaš, 2021, diplomsko delo

Opis: Napredovanje bolezni, izguba telesne neodvisnosti in strah pred smrtjo pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo (v nadaljevanju ALS) kaže negativne vidike bolezni in s tem povezano kakovost življenja, zato je pomembno upoštevati vse dejavnike, ki pacientu pomagajo opredeliti kakovost življenja, in spoznati vse dejavnike, ki na kakovost življenja takšnega pacienta vplivajo. Uporabljena je kvalitativna metodologija raziskovanja. Uporabili smo metode opazovanja, poglobljenega intervjuja, analize vsebine in deskriptivno metodo. Določili smo kategorije in podkategorije. Kategorije se nanašajo na ključne elemente oziroma entitete ali atribute, ki smo jih zaznali kot skupne za vse tri intervjuje in se skladajo s postavljenimi raziskovalnimi vprašanji: socialna podpora, psihosocialni vidik in kakovost življenja. Ugotovili smo, da je socialna podpora pacientom z ALS zelo pomembna, predvsem pa dobri odnosi z družino in prijatelji, torej socialni stiki. Prilagajanje kronični bolezni, kot je ALS, zahteva nešteto strategij spoprijemanja s strani pacienta, kar je pokazala tudi naša raziskava. Prišli smo do spoznanj, da je nemoč eden od elementov psihosocialnega vidika, ki vpliva na kakovost življenja teh pacientov. Dejstva so pokazala, da se pri pacientih z ALS pojavijo spremembe tistih dejavnikov, za katere menijo, da so pomembni za vzdrževanje kakovosti življenja. To pomeni, da spremenijo svoja pričakovanja, da se bolj ujemajo z resničnostjo. Dojemanje kakovosti življenja pacientov z ALS je subjektivno in se razlikuje od posameznika do posameznika. Ugotovili smo, da je pri vseh treh intervjuvanih pacientih skupna nit upanje.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, kakovost življenja, kvalitativna metoda, pacient, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 268; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (781,99 KB)

9.
Pravni in etični izzivi medicinskih sester pri obravnavi pacienta na enoti za forenzično psihiatrijo
Iris Srebot, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Forenzična psihiatrija je smer klinične psihiatrije, ki obravnava paciente z duševno boleznijo, ki so v obdobju neprištevnosti storili kaznivo dejanje. Medicinska sestra na tem področju se kljub zavedanju načel profesionalne etike nemalokrat znajde v situacijah, ki ji predstavljajo etični izziv. Pomembno je, da vedno ravna v dobro pacienta in si prizadeva za čim boljši terapevtski odnos. Namen zaključnega dela je ugotoviti, s katerimi pravnimi in etičnimi izzivi se najpogosteje srečujejo medicinske sestre na tem področju. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo opravili pregled literature. Članke smo iskali s pomočjo podatkovnih baz: PubMed, SAGE, ScienceDirect in Web of Science, z upoštevanjem iskalnega niza ter vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Celoten potek iskanja literature smo prikazali z diagramom PRISMA. Za prikaz sinteze raziskav smo uporabili narativni opis. Rezultati: Glede na primernost identificiranih raziskav smo v končno analizo vključili 13 člankov. Raziskave so pokazale, da so najpogostejši pravni in etični izzivi medicinskih sester na enoti za forenzično psihiatrijo spoštovanje avtonomije in dostojanstva, informirana privolitev, spoštovanje pravic pacienta, zdravljenje proti volji, uporaba prisilnih varovalnih ukrepov, zagotavljanje enakopravnosti in nudenje kakovostne oskrbe ob stalno prisotnem strahu. Razprava in zaključek: Zaradi naraščanja števila forenzičnih pacientov je pomembno, da se medicinske sestre zavedajo pomena etičnega ravnanja in poznavanja pravne podlage tega področja. Ob pojavu etično sporne situacije je vedno treba delati v dobro pacienta v skladu s svojimi poklicnimi obveznostmi.
Ključne besede: etičnost, forenzična psihiatrija, pacient, izziv, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 280; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (772,84 KB)

10.
Vpliv komunikacijskih ovir pri obravnavi pacienta v nujni medicinski pomoči
Anja Košič, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Komunikacijske ovire negativno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov na terenu kot tudi v zdravstvenih ustanovah. Zdravstveni delavci kot najpogostejšo bariero pri obravnavi navajajo paciente, ki govorijo tuj jezik. Komunikacijske ovire ovirajo ali odložijo nujne postopke in posege, če pacient ne govori in/ali razume jezika, posledice pa so lahko resne, saj je lahko ogroženo zdravje in življenje pacienta. Metode: V teoretičnem delu smo opravili pregled in analizo literature s pomočjo deskriptivne metode dela. Empirični del predstavlja na kvantitativni metodologiji temelječa raziskava. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi, ki je potekala od maja do julija 2023, smo anketirali 100 zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 28.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri opravljanju dela skoraj vsi sodelujoči (99%) že srečali z oteženo komunikacijo. Večina (70%) še ni uporabila pripomočkov za oteženo komunikacijo, saj le ti niso na voljo. Sodelujoči so v 93% mnenja, da nimajo zadostnega znanja s področja otežene komunikacije in bi si ga želeli pridobiti. Razprava in sklep: Uspešna komunikacija je pogoj za kakovostno zdravstveno oskrbo, zlasti pri nudenju nujne medicinske pomoči. Brez medsebojnega razumevanja med pacienti in zdravstvenim osebjem kakovostno zdravljenje ni mogoče. Potrebne so podrobnejše raziskave, s katerimi bomo našli nove načine za premostitev vse večjih komunikacijskih ovir, ki jih pri obravnavi srečujemo. Prav tako je potrebna implementacija in uporaba pripomočkov, ki so že na voljo ter razvoj novih, čimbolj vsesplošno dostopnih pripomočkov, ki bodo pripomogli h kakovostnejši obravnavi pacientov.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijske ovire, nujna medicinska pomoč, pacient
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 449; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici