| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 223
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna ureditev nekonvencionalne medicine : magistrsko delo
Miha Erhatič, 2022, magistrsko delo

Opis: Obstoječa pravna ureditev področja nekonvencionalne medicine je v Sloveniji urejena pomanjkljivo in nezadovoljivo ter zato potrebna korenite posodobitve in prenove. Trenutno veljavna zakonodaja, izvajanje nekonvencionalnih metod zdravljenja, namenja zgolj zdravilcem in obenem omejuje terapevtsko svobodo zdravnikom, saj je izvajanje vseh ostalih metod, ki ne sodijo na področje konvencionalne medicine, za njih prepovedano.
Ključne besede: nekonvencionalne medicina, zdravilec, zdravnik, uporabnik storitve, pacient
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 40; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (664,19 KB)

2.
Pomen telefonskega spremljanja pacienta v post-operativnem obdobju po odpustu iz bolnišnice
Tjaša Pavlinič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Spremljanje in nadzor pacienta v post-operativnem obdobju v domačem okolju s pomočjo telefonskega klica medicinske sestre olajša pacientu prehod med bolnišničnim ter domačim okoljem. S to intervencijo hitreje ugotovimo morebitne komplikacije po operaciji, pacientom pa lahko tudi svetujemo ob pojavu težav. Namen zaključnega dela je opisati pomen telefonskega spremljanja pacienta v post-operativnem obdobju po odpustu iz bolnišnice. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli sistematični pregled literature, pri tem pa uporabili deskriptivno metodo dela. Za iskanje literature smo uporabili podatkovne baze: Science Direct, PubMed in Cinahl, kjer smo se osredotočili na strokovne članke ter literaturo, ki so se nanašali na telefonsko spremljanje pacienta po operaciji v domačem okolju. Prikaz uporabljenih člankov smo prikazali v PRISMA diagramu. Rezultati: V podrobno analizo smo vključili 11 člankov. Rezultati so pokazali, da so bili pacienti klica medicinske sestre veseli, saj so se lahko tako pogovorili o njihovem zdravstvenem stanju in težavah, s katerimi so se soočali po odpustu v domače okolje. Prav tako se je telefonsko spremljanje pacienta pokazalo kot učinkovito orodje za zgodnje prepoznavanje zapletov po operaciji, izobraževanje pacienta, preverjanje razumljivosti in interpretacije informacij, ki jih je pacient dobil ob odpustu. Razprava in sklep: Glavni pomen telefonskega spremljanja pacienta v domačem okolju v post-operativnem obdobju je ugotavljanje oziroma spremljanje zdravstvenega stanja pacienta, operativnih ran ter potencialnih težav – komplikacij. Prednost spremljanja je dosegljivost in čas medicinske sestre, da pacientu odgovori na vsa zastavljena vprašanja, ga spodbuja, vodi, svetuje ter izobražuje.
Ključne besede: pooperativni telefonski klic, pooperativne komplikacije, kirurški pacient
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 117; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Zdravstveno pogojena kakovost življenja pacienta po odstranitvi možganskega tumorja
Eva Stoilković, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Možganski tumor je posledica nenormalnega razvoja možganskih celic. Za zdravljenje možganskega tumorja se v večini primerov poslužujejo kirurške operacije, ki ima vpliv na bolnikovo kakovost življenja po njej. Namen zaključnega dela je ugotoviti zdravstveno pogojeno kakovost življenja pri pacientu po odstranitvi možganskega tumorja. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Gradivo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, Cinahl in Sage ter potek iskanja prikazali v diagramu PRISMA. Pregledali in analizirali smo strokovno in znanstveno literaturo ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Rezultati: V končno analizo smo vključili 9 člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je kakovost življenja pacienta po odstranitvi možganskega tumorja pomembno prizadeta, kar se kaže na fizičnem, psihičnem in socialnem področju. Prizadete so kognitivne funkcije bolnika, vključno s spominom, pozornostjo, hitrostjo obdelave podatkov, izvršilno funkcijo in delovnim spominom, zaznati je tudi pojav depresije in anksioznosti. Kakovost življenja je lahko prizadeta od 1 meseca in vse do 120 mesecev po operaciji. Razprava in zaključek: Zaradi težav, ki se pojavijo po odstranitvi možganskega tumorja, lahko trdimo, da se poslabša zdravstveno pogojena kakovost življenja pacienta. Pomembno vlogo ima zdravstveno osebje, ki z ustreznimi intervencijami, izobraževanjem in podporo pacientu in svojcem pomaga izboljšati nadaljnjo kakovost življenja.
Ključne besede: pacient, možganski tumor, zdravstveno pogojena kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 19.08.2022; Ogledov: 197; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (539,48 KB)

4.
Priprava otroka s celiakijo na endoskopsko preiskavo
Anela Zukić, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo opisali diagnosticiranje, zdravljenje celiakije pri otroku in pomembno vlogo medicinske sestre pri pripravi otroka s celiakijo in njihovih staršev na samo izvedbo endoskopije. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo ter kot raziskovalni instrument anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni. V anketi so sodelovali otroci, starejši od 10 let, ki so zastavljena vprašanja razumeli, in starši otrok s celiakijo. Sodelovalo je 75 anketirancev. Uporabili smo opisno statistiko. Predstavljene grafe smo tekstovno interpretirali. Za analizo odprtih anketnih vprašanj smo uporabili metodo vsebinske analize. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 164 anketirancev. Povprečna starost je 36,8 leta. Največ sodelujočih je bilo na endoskopski preiskavi drugič. 58 % sodelujočih je povedalo, da niso bili deležni fizične priprave, 52 % ni bilo deležnih niti psihične priprave. Tisti, ki so bili deležni tako psihične kot tudi fizične priprave, so povedali, da jih je pripravila na preiskavo v 70 % medicinska sestra. Polovica vseh sodelujočih se strinja, da so pisna navodila bila razumljiva, druga polovica si deli različna mnenja, od razumljivosti do nerazumljivosti. Razprava in sklep: Pri pripravi otroka na endoskopijo so starši, otrok, zdravnik in medicinska sestra enakovredni. Naloga medicinske sestre in zdravnika je, da si skozi pogovor pridobita zaupanje, vzpostavita dober medosebni odnos in da dovolj dobro informirata starše in otroka o pripravi na preiskavo, izvedbi te ter si pridobita soglasje. Raziskava je pokazala, da bi lahko bolje informirali otroke in starše, kot tudi, da bi se morali bolj posvetiti psihični in fizični pripravi otroka na preiskavo, da bi se strah zaradi izvedbe preiskave zmanjšal.
Ključne besede: psihična in fizična priprava, pediatrični pacient, preiskava
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 360; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

5.
Opredelitev medicinske napake skozi sodno prakso : magistrsko delo
Eva Žagar, 2022, magistrsko delo

Opis: Zdravstveni delavci se pri svojem delu pogosto znajdejo v težkih situacijah, kjer je od njihove odločitve odvisno pacientovo zdravje in življenje. Vso zdravstveno osebje se pri svojem delu srečuje z različnimi pravnimi in etičnimi dilemami, zato se od njih pričakujejo tudi določene osebne lastnosti, predvsem moralne kvalitete. Hkrati s tem se od njih pričakuje, da bodo pri svojem delu ravnali z zadostno skrbnostjo in strokovnostjo, njihovo dolžno ravnanje pa je jasneje opisano z zakoni in veljavnimi medicinskimi standardi. Pri svojem delu so zdravstveni delavci osebno – moralno, poklicno – deontološko in pravno odgovorni. Kadar je pacientovo poslabšanje zdravja posledica njihovega nestrokovnega in nepravilnega ravnanja ter odstopa od pričakovanih norm zdravstvene stroke, lahko govorimo o medicinski napaki. V primeru takšnih odstopanj od pričakovanih norm in pravil je zdravstveni delavec pravno odgovoren in lahko za svoja ravnanja odgovarja v okviru kazenskega, odškodninskega ali disciplinskega postopka. Od teže in okoliščin posameznega primera medicinske napake oziroma od ravnanj posameznega zdravstvenega delavca je odvisno, kateri izmed naštetih postopkov bo uveden za vsak posamezen primer neskrbnega oziroma nestrokovnega zdravljenja. S pojmom medicinska napaka opisujemo ravnanje, ki bistveno odstopa od profesionalnih standardov in kršitev dolžne skrbnosti ter pazljivosti. Vsako poslabšanje zdravja pacienta nujno ne pomeni medicinske napake. Ker so medicinski posegi vedno nujno povezani z določenim tveganjem, je potrebno jasno razmejiti, katero ravnanje predstavlja medicinsko napako, in kdaj govorimo o zapletu, saj le medicinska napaka povzroči pravno odgovornost zdravstvenega delavca.
Ključne besede: medicinska napaka, pacient, zdravstvena storitev, odgovornost zdravnika, standard dobrega strokovnjaka, malomarno zdravljenje, Zdravniška zbornica Slovenije
Objavljeno v DKUM: 17.02.2022; Ogledov: 525; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Paliativna oskrba pacienta z neozdravljivo boleznijo na urgenci
Anja Černigoj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni delavci nimajo zadostnega znanja o paliativni oskrbi, ki pa je bistvenega pomena takrat, ko imamo pacienta z neozdravljivo boleznijo v urgentni obravnavi. Pomembno je, da mu zdravstveni delavci znajo nameniti posebno skrb in pozornost glede na specifiko bolezni ter obravnave. Namen diplomskega dela je raziskati, na kakšen način zdravstveni delavci zagotavljajo paliativno oskrbo v urgentni dejavnosti. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: SAGE, CINAHL, MEDLINE, PubMed in ScienceDirect. Postopek ekstrakcije člankov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Pri pregledu literature smo skupaj dobili 592 zadetkov, od katerih smo v raziskavo uvrstili 5 člankov. Ugotovili smo, da negovalno osebje v urgentni obravnavi uporablja specifičen pristop do pacienta. Zdravstveno osebje je v urgentni obravnavi pogosto časovno omejeno, saj se lahko pacientovo stanje hitro spremeni in ne dobi pomembnih podatkov. Razprava in sklep: V urgentni obravnavi so ključnega pomena hitrost obravnave, sposobnost postavljanja prioritet ter strokovnost obravnave. Zdravstveno osebje se vsakodnevno srečuje s situacijami, ki odločajo o življenju. V okviru paliativne oskrbe pri pacientu z neozdravljivo boleznijo se izvajajo intervencije, kot so lajšanje obremenjujočih simptomov, postavitev ciljev ter vzpostavitev terapevtske komunikacije. Pozornost je usmerjena na duhovne in socialne skrbi pacienta.
Ključne besede: paliativna oskrba, pacient, kronične bolezni, urgenca, intervencija
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 433; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (545,44 KB)

7.
Vpliv kajenja na zdravstveno stanje pri bolnikih, obolelih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo
Džanela Mehić, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ena od najbolj pogostih bolezni v svetu, za katero je značilno postopno omejevanje pretoka zraka. Tobačni dim je glavni dejavnik tveganja za razvoj KOPB, zato je treba kadilcem zagotoviti svetovanje za opustitev kajenja. Namen zaključnega dela je sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati literaturo ter raziskati, kako kajenje vpliva na zdravstveno stanje pri bolnikih s KOPB. Metode: Gradivo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Z Boolovimi operaterji smo določili iskalni niz s ključnimi besedami. Članke smo kritično ocenili s pomočjo kontrolnih seznamov Joana Briggs Institute (JBI). Izbrano literaturo smo uvrstili v hierarhijo dokazov po avtorjih Polit & Beck (2012). Izvedli smo tematsko analizo znanstvenih in strokovnih člankov ter sintetizirali rezultate. Z upoštevanjem korakov tematske analize smo najprej sintetizirali podatke, ki so izhajali iz rezultatov končnega izbora preglednih člankov po korakih Braun & Clarke (2006). Rezultati: Od pridobljenih 819 člankov smo v končno analizo vključili 5 člankov. Rezultati so pokazali, da kajenje v veliki meri vpliva na zdravstveno stanje obolelih s KOPB, na njihovo telesno zmogljivost, napredovanje bolezni in nastanek še mnogih drugih. Razprava in sklep: Ljudje so v današnji družbi poleg aktivnega kajenja izpostavljeni tudi pasivnemu kajenju. Že mladi začnejo s kajenjem, kar posledično vpliva na nastanek KOPB, slabo telesno zmogljivost, astmo, kronični bronhitis in še mnogo drugih. Kajenje pa je eden izmed glavnih dejavnikov poslabšanja zdravstvenega stanja bolnikov, obolelih s KOPB.
Ključne besede: pacient, kronična obstruktivna pljučna bolezen, kajenje, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 442; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (509,22 KB)

8.
Komunikacijske ovire medicinske sestre v ambulanti družinske medicine
Nadja Potočnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Komunikacijske ovire povzročijo, da dano sporočilo ni predano tako, kot je bilo mišljeno. Ovire lahko nastanejo v vseh procesih komunikacije s strani pošiljatelja, prejemnika ali s strani okolja. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so komunikacijske ovire medicinske sestre v ambulanti družinske medicine. Metode: Raziskava zaključnega dela je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja, s katero smo želeli pridobiti podatke o komunikacijskih ovirah medicinske sestre v ambulanti družinske medicine. Kot inštrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na osnovi strokovne literature. Podatke smo analizirali in prestavili s pomočjo grafov in tabel. Uporabili smo deskriptivne in inferenčne statistične metode. Rezultati: Ugotovili smo, da medicinske sestre v povprečju dobro zaznajo komunikacijske ovire, vendar pogosto nimajo dovolj časa in veščin, da bi se nanje ustrezno odzvale. Izračunali smo, da 58 % anketiranih meni, da niso dovolj poučeni za primere, ko nastane komunikacijska ovira. Razprava in sklep: Potrebno bi bilo narediti več raziskav s področja prepoznavanja komunikacijskih ovir v zdravstveni negi. Potrebna bi bila tudi dodatna izobraževanja medicinskih sester o spopadanju z nastalimi komunikacijskimi ovirami pri njihovem delu.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijske ovire, medicinska sestra, pacient
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 481; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

9.
Zdravstveno negovalna obravnava pacienta z adrenalno krizo
Karli Ornik, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Adrenalna kriza je akutno stanje, ki se najpogosteje pojavlja pri pacientih s primarno insuficienco nadledvične žleze. Gre za potencialno smrten dogodek. Splošni simptomi in redkost bolezni pa zdravstvenemu kadru na urgentnih oddelkih omejujejo optimalno zdravstveno obravnavo. Namen diplomskega dela je opredeliti adrenalno krizo kot urgentno stanje pri pacientih z insuficienco nadledvične žleze ter opisati zdravstveno-negovalno obravnavo pacienta z adrenalno krizo. Raziskovalne metode: Izvedli smo integrativni pregled znanstvene in strokovne literature. Uporabljeni sta bili deskriptivna in komparativna metoda dela. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL in SAGE. Potek iskanja pa je prikazan z diagramom PRISMA po metodi vsebinske analize. Rezultati: V končni pregled smo vključili šest člankov. Zdravstvena obravnava zajema sprejem pacienta, neprekinjen nadzor pacientovih vitalnih funkcij in njihovo dokumentiranje. Sledijo preiskave, aplikacija terapije po naročilu zdravnika ter zdravstveno-vzgojno delo. Razprava in sklep: Pacienta obravnavamo po procesni metodi dela z ugotavljanjem potreb (opazovanje, merjenje, fizični pregled, negovalna in medicinska anamneza, pridobitev informacij od svojcev). Na področju adrenalne krize je zaradi redkosti bolezni in nespecifičnosti simptomov pomembna edukacija zdravstvenega osebja na urgentnih oddelkih, saj premalo znanja vodi v neoptimalno zdravstveno obravnavo. Bistvenega pomena je tudi zdravstveno-vzgojno delo, namenjeno pacientom in svojcem.
Ključne besede: Adrenalna kriza, zdravstvena obravnava, pacient, insuficienca nadledvične žleze.
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 259; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (952,90 KB)

10.
Na osebo osredotočena oskrba pod okriljem paliativne oskrbe
Jožica Černe Kolarič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: S podaljševanjem življenjske dobe se veča možnost razvoja kroničnih nenalezljivih bolezni pri posameznikih. Na osebo osredotočena paliativna oskrba je eden izmed pomembnih pristopov k ohranitvi in izboljšanju kakovosti življenja pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo ter pomembnimi drugimi. Iz tega razloga je namen pregleda raziskati vidike, ki so ključnega pomena za izvajanje na osebo osredotočene oskrbe v okviru paliativne oskrbe. Metode: Uporabili smo sistematični pregled z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Upoštevali smo PRISMA smernice za izvedbo sistematičnega pregleda, za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje. Za prikaz analize podatkov smo uporabili tematsko analizo podatkov. Rezultati: Od 1.332 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili sedem člankov. Identificirali smo pet sekundarnih tem, navezujoč se na ključne elemente nudenja na osebo usmerjene paliativne oskrbe pri pacientih s kronično nenalezljivo boleznijo: (1) Pristop k paliativni oskrbi; (2) Vidiki paliativne oskrbe; (3) Paliativno okolje, (4) Zgodnje izvajanje paliativne oskrbe in (5) Ovire pri izvajanju paliativne oskrbe. Razprava in sklep: Iz vključenih sistematičnih pregledov je razvidno, da ima na osebo osredotočena paliativna oskrba pozitiven učinek na ohranitev in krepitev kakovostnega življenja pacienta, če se izvaja dovolj zgodaj in vključuje na osebo osredotočena načela ter vnaprej določen načrt, ki nudi podporo pomembnim drugim ter drugim zdravstvenim delavcem, ki pridejo v stik s pacientom.
Ključne besede: Paliativna oskrba, sistematični pregled, pacient, kronična nenalezljiva bolezen
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 525; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (682,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici