| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 207
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba prijemov pri pacientih in varovancih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov - policijski vidik
Tilen Zupan, 2021, diplomsko delo

Opis: Obravnava in obvladovanje nasilnih oseb, ki imajo psihične zdravstvene težave ali pa so pod vplivom drog oziroma zdravil je zelo specifična. Z njimi se poleg zdravstvenih delavcev srečujejo tudi policisti. Policisti imajo za obravnavo in obvladovanje nasilnih oseb na voljo najrazličnejša pooblastila, med njimi tudi možnost uporabe prisilnih sredstev. Ker pa obravnava nasilne osebe ni enaka obravnavi nasilne osebe z zdravstveno težavo ali pod vplivom drog oziroma zdravil, je pomembno, da je obravnava takšne osebe drugačna in prilagojena. Tako zdravstveni delavci in policisti pogosto sodelujejo pri obravnavi takšnih oseb in se medsebojno dopolnjujejo (npr. pri policijski asistenci). V mnogih primerih pa se zgodi, da so policisti prvi na kraju intervencije in so sami soočeni s takšno osebo, pri čemer se pojavi potreba po dodatnem znanju in pristopu za uspešno obravnavo. Z namenom lažjega razumevanje celotne tematike so v prvem delu diplomskega dela opredeljeni temeljni pojmi, ki se tičejo tega področja. Opisane so različne oblike nasilja, agresije in agresivnosti, pojasnjeni posebni varovalni ukrepi, ki se uporabljajo v zdravstvu in prisilna sredstva policije, omejena samo na sredstva za vezanje in vklepanje ter telesno silo. Prav tako je opisan pojem policijske asistence, za katero zaprosijo zdravstveni delavci, ko sami ne zmorejo obvladovati nasilnega pacienta. Po temeljnih pojmih je opisan terapevtski proces in sorazmernost uporabe prisile. Predstavljen je tudi primer uporabe prijemov pri pacientih in varovancih zdravstvenih in socialno – varstvenih zavodov, kot predlog obvladovanja nasilnih pacientov v zdravstvenih ustanovah. Z namenom ugotavljanja usposobljenosti in znanja za obravnavo nasilnih oseb, ki imajo zdravstvene težave ali pa so pod vplivom drog oziroma zdravil, je bila s policisti opravljena anketa. Na podlagi ankete, je bilo ugotovljeno, da je njihovo znanje za obravnavo takšnih oseb pomanjkljivo ter, da niso deležni ustreznih usposabljanj.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje, pacient, policija, asistenca, prisila
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (4,56 MB)

2.
Osveščenost študentov zdravstvene nege o celiakiji in dermatitisu herpetiformis
Pia Godec, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: V zaključnem delu smo opisali celiakijo in herpetiformni dermatitis, diagnosticiranje in zdravljenje le-teh. Predstavili smo, kako pomembna je vloga medicinske sestre znotraj procesa zdravljenja. Opredelili smo pomembnost brezglutenske diete v skrbi za kakovostno življenje ljudi s celiakijo in herpetiformnim dermatitisom. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o sami osveščenosti študentov zdravstvene nege o celiakiji in herpetiformnem dermatitisu. Rezultati: Raziskava je pokazala, da študentje zdravstvene nege niso zadovoljivo osveščeni. Na nekatera vprašanja so morda odgovorili zadovoljivo, na večino pa ne. Slabše so osveščeni na področju samih strokovnih definicij, kaj pravzaprav celiakija oziroma herpetiformni dermatitis sta, saj je 49 % anketirancev na to vprašanje odgovorilo napačno. Le 13 % je pravilno odgovorilo na vprašanje o sami razširjenosti obeh bolezni. Razprava in sklep: Vloga medicinske sestre je pomembna pri obravnavi pacientov s celiakijo in herpetiformnim dermatitisom, zato je tudi pomembna osveščenost študentov zdravstvene nege na področju obravnave le-teh. Ključnega pomena je znanje zdravstvenih delavcev, ki so vsak dan v stiku s pacienti, saj so le-ti v prvi vrsti tisti, ki prepoznajo simptome celiakije in ki morajo to bolezen dobro poznati, da ne pride do kontaminacije z glutenom.
Ključne besede: celiakija, dermatitis herpetiformis, medicinska sestra, pacient, brezglutenska dieta
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
Usposobljenost zdravstvenih delavcev za delo z agresivnim psihiatričnim pacientom
Sara Jeromel, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Agresivni in nasilni pacienti so v psihiatričnih bolnišnicah prisotni, zato mora biti zdravstveni delavec strokovno dobro podkovan za soočanje z njimi. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so zdravstveni delavci usposobljeni za soočanje z agresivnim psihiatričnim pacientom. Metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metodologija dela. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja. Pri anketiranju je sodelovalo 21 zaposlenih v eni psihiatrični bolnišnici. Rezultati so prikazani grafično in opisno. Rezultati: Rezultati so pokazali, da 81 % anketiranih na začetku poklicne poti ni bilo usposobljenih za soočanje z agresivnim pacientom, trenutno se neizkušene se vedno počuti 52,4 % anketiranih. 85,7 % zaposlenih si trenutno želi dodatnega usposabljanja. Zdravstveni delavci pri nas in drugod po svetu nimajo dovolj ustreznega znanja in spretnosti za soočanje z agresivnim pacientom. Razprava: Kljub temu da se skoraj polovica anketiranih počuti dovolj podkovane z znanjem o ukrepanju ob agresivnem izbruhu pacienta, vemo, da ni znanja nikoli preveč. Neznanje in neizkušenost zaposlenih sta resen problem, ki zaposlenega potisneta v življenjsko nevarne situacije, ker le ta ne zna pravilno ukrepati ob pojavu dogodka, ki vključuje agresivnega in nasilnega pacienta.
Ključne besede: duševna motnja, nasilen pacient, medicinska sestra, sposobnost
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 106; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (530,50 KB)

4.
Uporaba zgoščevalcev hrane v zdravstveni negi starostnika z motnjami požiranja
Špela Laci, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Podhranjenost in dehidriranost sta najpogostejša problema, ki se pogosto pojavita v starosti, zaradi oslabljenega požiranja in povzroča negativne vplive na zdravje. Veliko starostnikov z motnami požiranja uporablja zgoščevalce hrane. Opisali smo glavne značilnosti uporabe zgoščevalcev hrane in analizirali mnenja uporabnikov. Raziskovalne metode: Izveden je bil integrativni pregled strokovne in znanstvene literature. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Literaturo smo iskali v bazah podatkov: Medline/CINAHL, Science Direct, Wiley, PubMed, Web of Science in SAGE, glede na vključitvene in izključitvene kriterije oblikovane na osnovi raziskovalnega vprašanja. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama po metodi vsebinske analize. Rezultati: Analizirali in pregledali smo 15 člankov. Oblikovali smo glavne vsebinske kategorije: Razširjenost uporabe zgoščevalcev hrane; Določevanje gostote tekočine; Uživanje zgoščene tekočine; Ocena hidracije/prehranskega statusa in Prednosti uporabe zgoščevalcev. Avtorji opozarjajo na razlike v pripravi hrane/tekočine, saj ni standardnih algoritmov za pripravo in uporabo. Hrano z zgoščevalci opisujejo kot neokusno, zrnato. Razprava in sklep: Ob pravilni uporabi veljajo zgoščevalci hrane kot učinkovit pripomoček pri osebah z motnjami požiranja. Ob nepravilni uporabi lahko pride do nenamernih zapletov in zmanjšanja kakovost življenja. Prednostna naloga zdravstvenih delavcev je ocenjevanje potreb po uporabi zgoščevalcev hrane. Medicinske sestre imajo premalo znanja za odmerjanje in pripravo zgoščenih tekočin/hrane, upoštevati morajo navodila uporabe in naročila zdravnikov. Priporoča se več raziskav in poučevaja zdravstvenih delavcev iz področja prehrane in dodatkov za prehranjevanje starostnikov z motnjami požiranja.
Ključne besede: disfagija, zgoščevalci hrane, pacient, prehranski status, dehidracija
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 257; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (614,33 KB)

5.
Kakovost življenja pacienta s Parkinsonovo boleznijo po globoki možganski stimulaciji
Nadja Irgolič, 2020, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo opisali Parkinsonovo bolezen in zdravljenje le-te. Predstavili smo pozitivne kot negativne učinke posega in opisali zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre. Vse skupaj smo povezali s kakovostjo pacientovega življenja in opredelili, na katerih področjih se pojavljajo bistvene spremembe.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, globoka možganska stimulacija, kakovost življenja, medicinska sestra, pacient
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi
Nika Frank, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali zaposleni v Splošni bolnišnici Izola menijo, da imajo na voljo dovolj strokovnih znanj za obvladovanje nasilnih pacientov, obenem pa nas je zanimala tudi prevalenca nasilja nad zaposlenimi zdravstvenimi delavci.
Ključne besede: diplomske naloge, agresivnost, nasilje, zdravstveni delavec, pacient, motnje osebnosti
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 98; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (688,28 KB)

7.
Ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi
Sandra Žiher, 2020, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Zaradi pomanjkanja znanja, predvsem na področju komunikacije o oskrbi umirajočega, želimo z zaključnim delom raziskati, katere so najpogostejše ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi s strani medicinskih sester. Metodologija: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah Sage, PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Dobljene rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Od 89 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 10 študij, od tega 1 kvantitativno in 9 kvalitativnih. Z analizo podatkov smo izoblikovali podteme, in sicer: (1) logistične, (2) izobrazbene, (3) čustvene in (4) kulturne ovire, ki smo jih nato združili v glavno temo: ovire v komunikaciji s strani medicinskih sester. Diskusija in zaključek: Komunikacijo ob koncu življenja spremljajo številne komunikacijske ovire, ki pa jih je možno odpraviti. Te ovire je možno zmanjšati z medsebojnim sodelovanjem in samorefleksijo, predvsem pa z dodatnim izobraževanjem na področju oskrbe ob koncu življenja s poudarkom na treningu komunikacijskih veščin. Dodatno znanje in veščine komuniciranja bo medicinskim sestram dalo samozavest, ki je pri razpravah ob koncu življenja ključnega pomena.
Ključne besede: komunikacijske ovire, smrt, umiranje, paliativni pacient, svojci, medicinske sestre, oskrba ob koncu življenja
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 265; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (532,20 KB)

8.
Model procesa samooskrbe pacienta
Marija Milavec Kapun, 2020, doktorska disertacija

Opis: Z demografskimi spremembami in z naraščanjem obolevnosti se spreminja vloga pacienta v sodobnem zdravstvu. Izpostavlja se njegova aktivna vloga, predvsem v primeru prisotnosti kroničnih nenalezljivih boleznih, ki so vedno pogosteje prisotne med odraslimi prebivalci razvitega sveta, še posebej med starostniki. To pomeni naraščajoče breme za zdravstvo, slabšo kakovost življenja in večjo odvisnost pacienta pri vsakodnevnih opravilih. Zato je pomembno, da zna pacient kar najbolje skrbeti zase v času zdravja in bolezni. Namen doktorske disertacije je oblikovati model procesa samooskrbe pacienta, ga smiselno umestiti v širši kontekst strokovne obravnave pacienta s posebno pozornostjo na prepletanju s procesi v zdravstvu in vključevanju v njih. Za uspešno implementacijo procesa je treba identificirati ključne elemente tega procesa in opredeliti strokovno podporo. Uporabljen je bil pristop akcijske znanosti, ki je za doseganje ciljev doktorske disertacije vključeval metode, kot so prenos konteksta, analiza konteksta, metoda modeliranja procesov in gradnja odločitvenega modela. Oblikovan je bil model procesa samooskrbe pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ključni element procesa samooskrbe je odločanje pacienta glede ukrepov v podporo zdravju. Informacijska podpora odločanju temelji na večparametrskem pristopu, kar zagotavlja transparentno in pravočasno ukrepanje pacienta v primeru slabšanja bolezenske simptomatike. Model procesa samooskrbe je smiselno umeščen v oblikovan ekosistem pacienta v domačem okolju, ki poudarja, da morajo vključeni strokovnjaki zagotavljati dinamično ravnovesje. Narejena je bila kontekstualna opredelitev koncepta samooskrbe, ki je prilagojena slovenskemu okolju. Samooskrba pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je ključen del celostne oskrbe teh pacientov. Model procesa samooskrbe teh pacientov do sedaj ni bil identificiran, zato njegova opredelitev predstavlja pomemben doprinos k znanosti. Z identifikacijo bistvenih elementov tega procesa in z njegovim vključevanjem v procese zdravstvene obravnave pacienta lahko zagotovimo, da bo strokovna podpora pri samooskrbi zagotavljala dinamično ravnovesje pacientovega ekosistema. Informacijska podpora pri odločanju zagotavlja transparentno sprejemanje odločitev. Pacient s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi se mora pravočasno odločati glede posameznih vidikov zdravja in iskanja strokovne pomoči. S tem se lahko dosega optimalno raven zdravja in dobrega počutja. Opredelitev koncepta samooskrbe bo lahko slovenske raziskovalce spodbudila k večjemu raziskovanju elementov samooskrbe pacienta in oblikovanju učinkovitih strokovnih intervencij. Oblikovani proces samooskrbe z vsemi bistvenimi elementi je lahko podprt z digitalno tehnologijo in mora postati pomemben del zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Pacient v domačem okolju, dolgotrajna oskrba, zdravstvena nega kronične nenalezljive bolezni, odločanje
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 274; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

9.
OBRAVNAVA PACIENTA Z DIAGNOZO HUMANA GRANULOCITNA ANAPLAZMOZA V DOMAČEM OKOLJU
Teja Bobik, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Humana granulocitna anaplazmoza je redka klopna bolezen, katere pojav v svetu je vse pogostejši. Simptomi bolezni so bolečina v mišicah, glavobol, slabost in vročina. Namen diplomskega dela je ugotoviti najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientki oboleli za humano granulocitno anaplazmozo v domačem okolju in kakšne posledice je pustila bolezen. Metodologija: Izvedli smo kvalitativno metodo dela, kjer smo uporabili delno strukturiran intervju. Intervju smo opravili pri eni osebi v domačem okolju. Intervju je izveden po 14 življenjskih aktivnostih Virginie Henderson ter po ostalih dodatnih aktivnostih. Glede na pridobljene podatke smo izpostavili negovalne diagnoze in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: V načrtu zdravstvene nege je izpostavljenih 10 negovalnih diagnoz. Po preboleli bolezni je pacientka samostojna, pogostejši pa so glavoboli in bolečine v sklepih. Pojavil se je tudi močan strah prek klopom in možnostjo ponovnega obolenja. Zaradi tega pacientka od obolenja ne hodi v gozd, v katerega je pred obolenjem zahajala vsakodnevno. Diskusija in zaključek: Obolenje telesnih posledic pri obravnavani pacientki ni pustilo. Pacientka se sooča s strahom pred klopom in s strahom pred sprehodi, kjer prebiva klop. Ugotovili smo tudi, da primanjkuje literature zdravstvene nege obolenja s klopi.
Ključne besede: bolezni klopov, erlihija, zdravstvena nega, pacient
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 285; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (381,95 KB)

10.
Razvoj motenj hranjenja skozi čas, s poudarkom na anoreksiji nervozi
Anamarija Štorek, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Motnje hranjenja so v današnjem času pogost pojav, značilnejše so za ženski spol, vendar niso izvzeti niti moški. Med najpogostejše motnje hranjenja štejemo anoreksijo nervozo, ki je skupaj z bulimijo nervozo tudi najstarejša poznana motnja hranjenja. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, saj gre za sistematični pregled literature. Rezultati: Na osnovi zbranih dokazov smo lahko ugotovili, da sta se poznavanje in obravnava motenj hranjenja skozi čas zelo razvila. V 21. stoletju poznamo poleg anoreksije in bulimije nervoze tudi številne druge oblike motenj hranjenja, med katerimi jih je veliko še neraziskanih in neklasificiranih v Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj. Razprava in sklep: Za anoreksijo nervozo je značilna kompleksnost bolezni, saj se za ekstremno suhostjo skrivajo številni genetični, okolijski, psihološki, čustveni in drugi dejavniki, ki lahko pripeljejo do nastanka te bolezni. Bolezen je težko obravnavati, saj osebo prizadene fizično in duševno. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri obravnavi pacienta z anoreksijo nervozo, saj je ona tista, ki pacienta spremlja čez celoten potek zdravljenja. V odnosu med medicinsko sestro in pacientom z anoreksijo nervozo je zagotovo najbolj pomemben terapevtski stik, za katerega mora pacient med hospitalizacijo razviti visoko raven zaupanja. Medicinska sestra potrebuje ogromno strokovnega znanja in empatije za delo s takšnim pacientom. V odnosu pa mora postaviti meje, s katerimi pacientu omogoči, da zopet prevzame nadzor nad svojim zdravjem.
Ključne besede: pacient, medicinska sestra, terapevtske intervencije, teoretični model Calliste Roy, terapevtski stik
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 263; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (943,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici