| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
VPLIV SALICILNE KISLINE NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V LUBJU NAVADNE SMREKE [Picea abies (L.) H. Karst] PRI NAPADU OSMEROZOBEGA SMREKOVEGA LUBADARJA (Ips typographus L.)
Metka Visočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je med podlubniki eden najpomembnejših škodljivcev navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst] v Evropi. Dovzetnost dreves za škodljivce je v veliki meri odvisna od sistemsko pridobljene odpornosti (SAR). Ta izzove kvalitativne in kvantitativne spremembe v kemični sestavi gostitelja in predstavlja trajnejši način obrambe. Vodilna signalna molekula, ki izzove sistemsko pridobljeno odpornost (SAR) je salicilna kislina (SK), saj je preko različnih mehanizmov, sposobna inducirati izražanje genov za obrambo rastline. V predstavljenem poskusu smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM SK in jo kasneje izpostavili podlubnikom. To smo storili z namenom, da bi preučili spremembe vsebnosti skupnih fenolov v sekundarnem floemu navadne smreke pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja. SK je ublažila inicialni odziv skupnih fenolov na napad podlubnikov. Nadalje, tretiranje s SK, je zakasnilo degradacijo skupnih fenolov oz. privedlo do aklimatizacije obrambnega odgovora skupnih fenolov. Ugotovili smo, da obrambni odgovor skupnih fenolov na napad podlubnikov ustreza splošnemu ekofiziološkemu konceptu.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni fenoli, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.)
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 2118; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

22.
SINTEZA IN UPORABA ORGANSKIH BIORAZGRADLJIVIH AEROGELOV KOT NOSILCEV AKTIVNIH UČINKOVIN
Tanja Fajfar, 2010, diplomsko delo

Opis: Naravni polimeri so se uveljavili kot obetaven material za sintezo in pripravo nanoporoznih delcev. Eden izmed najbolj raziskanih in uporabljenih naravnih polimerov je alginat, ki ga pridobivajo iz različnih vrst rjavih morskih alg. Zaradi sposobnosti geliranja in nabrekanja ter nekaterih drugih lastnosti je zelo primeren kot nosilec aktivnih učinkovin. V diplomski nalogi smo pripravili 1,5%; 2% in 2,5% alginatne gele: monolite, ki smo jih narezali na koščke in sferične alginatne kroglice, v katere smo vezali nikotinsko kislino kot aktivno substanco. Nato smo jih superkritično posušili s CO2 in tako dobili organske biorazgradljive aerogele.
Ključne besede: alginat, aerogeli, nikotinska kislina, škrob, superkritično sušenje, nadzorovano sproščanje.
Objavljeno: 10.09.2010; Ogledov: 1953; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (9,31 MB)

23.
VALIDACIJA ANALIZNIH METOD ZA DOLOČANJE NEPROTEINSKIH DUŠIKOVIH SPOJIN V KRVNEM SERUMU
Darja Mahnič, 2011, diplomsko delo

Opis: Predpisi in standardi laboratorije obvezujejo, da se izvajajo analize po kriterijih o zagotavljanju kakovosti (Quality Assurance) in po načelu dobre laboratorijske prakse (Good Laboratory Practice). Namen diplomske naloge je bil preveriti in potrditi zanesljivost rezultatov ter pravilnost analiznih postopkov za določanje neproteinskih dušikovih spojin: sečnine, kreatinina in sečne kisline v krvnem serumu na avtomatskem analizatorju Dimension Xpand Plus. Rezultati so bili statistično ovrednoteni v skladu z zahtevami validacijskih postopkov. Obravnavana je bila pravilnost linearnega modela umeritvene krivulje, meja zaznavnosti, meja določljivosti, točnost in natančnost. Natančnost metod je bila testirana tudi s sodelovanjem v zunanji kontroli kakovosti. Po uspešni validaciji analiznih metod za določanje neproteinskih dušikovih spojin smo v okviru diplomske naloge analizirali krvni serum 62 preiskovancem. Od tega smo obravnavali 33 žensk povprečne starosti 52,7 let (od 25 do 85 let) in 29 moških povprečne starosti 55,7 let (od 18 do 87 let). V serumskih vzorcih populacije ženskega spola je bila povprečna koncentracija sečnine 5,35 ± 2,10 mmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 82 % rezultatov. Povprečna koncentracija kreatinina je bila 75,72 ± 25,24 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 79 % rezultatov. Ocena glomerulne filtracije je bila v območju 83,52 ± 25,08 mL/min/1,72 m2. Nad 60 mL/min/1,72 m2 je bilo 85 % rezultatov. Povprečna koncentracija sečne kisline je bila 261,76 ± 65,14 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 91 % rezultatov. V serumskih vzorcih populacije moškega spola je bila povprečna koncentracija sečnine 6,57 ± 3,35 mmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 69 % rezultatov. Povprečna koncentracija kreatinina je bila 103 ± 35,99 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 76 % rezultatov. Ocena glomerulne filtracije je bila v območju 78 ± 23,94 mL/min/1,72 m2. Nad 60 mL/min/1,72 m2 je bilo 79 % rezultatov. Povprečna koncentracija sečne kisline je bila 356,52 ± 74,63 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 83 % rezultatov.
Ključne besede: neproteinske dušikove spojine, sečnina, kreatinin, sečna kislina, validacija, avtomatski analizator, serum.
Objavljeno: 23.06.2011; Ogledov: 2888; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

24.
RAVNOTEŽJE TEKOČE-TEKOČE ZA SISTEM VODA + PROPIONSKA KISLINA + 2-OKTANON PRI 298.15 K
Anja Petek, 2010, diplomsko delo

Opis: Propionska kislina se pogosto uporablja v kemijski, biokemijski in farmacevtski industriji kot topilo, reagent, dezinfekcijsko sredstvo, konzervirno sredstvo s protibakterijskim in šibkim fungicidnim delovanjem, natrijeve, kalcijeve in kalijeve soli propionske kisline pa so poznane kot varni (zeleni) dodatki hrani. Zelena tehnologija proizvodnje je fermentacija sladkorjev ob prisotnosti bakterije Propiopnibacterium in ekstrakcija iz vodne raztopine s primernim topilom. Izbira topila temelji na faznem ravnotežju tekoče-tekoče. Kot topilo smo izbrali 2-oktanon in preučili sistem voda + propionska kislina + 2-oktanon. Pri T = 298,15 K in atmosferskem tlaku smo za ravnotežje tekoče-tekoče v sistemu določili krivuljo ternarne vzajemne topnosti (binodalo) in sestave veznih črt. Termodinamsko skladnost eksperimentalnih veznih črt smo potrdili z Othmer-Tobiasovo korelacijo in Handovo korelacijo. V dvofaznem področju smo ovrednotili koeficiente porazdelitve propionske kisline (D2), koeficiente porazdelitve vode (D1), faktorje separacije (S) in selektivnosti. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da je 2-oktanon primerno topilo za separacijo propionske kisline iz razredčenih vodnih raztopin (fermentacijske brozge).
Ključne besede: Ravnotežje tekoče-tekoče; Propionska kislina; 2-oktanon; Voda; Ternarni sistem
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2184; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

25.
Lokalni odziv skupnih proteinov v lubju navadne smreke na tretiranje s salicilno kislino in napad podlubnikov
Robi Gjergjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je najpomembnejši škodljivec navadne smreke v Evropi. Na leto se zaradi napada podlubnikov v Sloveniji v povprečju poseka 350000 m3 lesa. Njegovo aktivnost smo spremljali skozi celotno vegetacijsko dobo leta 2008 in določili dva maksimalna naleta konec maja in konec julija, kar sovpada z visokimi temperaturami in sušnim obdobjem. V drugem sklopu poskusa smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM salicilno kislino, ki je kot signalna molekula sposobna inicirati gene za sintezo obrambnih proteinov. Preučili smo vpliv tretiranja s salicilno kislino na vsebnost skupnih proteinov v sekundarnem floemu navadne smreke od inicialnega napada do uspešne naselitve podlubnikov. Pri prvem vzorčenju (13. 4. 2007) smo pri tretiranih drevesih izmerili nižjo vsebnost skupnih proteinov v primerjavi z netretiranimi kontrolnimi drevesi, medtem ko smo sredi maja določili 97,5 % porast proteinov v lubju tretiranih kontrolnih dreves v primerjavi z netretiranimi drevesi. Pri tretjem vzorčenju (15. 6. 2007) smo določili kvantitativne razlike v obrambnem odzivu skupnih proteinov zmerno napadenih dreves in močno napadenih dreves. V močno napadenih drevesih je vsebnost skupnih proteinov padla, vendar so bile višje vrednosti pri tretiranih, močno napadenih drevesih v primerjavi z netretiranimi. Pri zmerno napadenih drevesih smo zaznali akumulacijo skupnih proteinov v lubju. Najvišjo vsebnost skupnih proteinov smo izmerili pri tretiranih, zmerno napadenih, drevesih, kar nakazuje, da je tretiranje s salicilno kislino vzpodbudilo uspešen obrambni odziv dreves in zavrlo naselitev podlubnikov.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni proteini, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), aktivnost podlubnikov
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1704; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (799,22 KB)

26.
DOLOČANJE VSEBNOSTI BETULINA IN BETULINSKE KISLINE V LUBJU BREZE
Robi Staniša, 2010, diplomsko delo

Opis: Eni največjih virov prostih radikalov oz. največjih oksidantov so kisik, kajenje, UV-sevanje in onesnaženost, ki prihaja iz okolja. O antioksidantih je bilo narejenih ogromno raziskav in študij, saj so bistvenega pomena za naše zdravje in vitalnost, imajo zavirajoč vpliv na rakave celice, staranje in bolezni nasploh.(1) Betulin in betulinska kislina iz brezinega lubja nas varujeta pred škodljivimi prostimi radikali, saj sodita med antioksidante oziroma lovilce prostih radikalov.(2) V diplomski nalogi smo izolirali betulin in betulinsko kislino iz lubja breze s superkritično ekstrakcijo s CO2. Poskuse smo opravili pri različnih temperaturah, tlakih in času, da smo ugotovili, pri katerih pogojih je izkoristek najboljši. Najboljši izkoristek smo dobili pri ekstrakciji, ki je potekala 2 uri pri 80°C in tlaku 300 bar. K superkritičnemu CO2 smo dodali tudi kotopili metanol in etanol ter primerjali rezultate. Dobljene produkte smo nato analizirali s HPLC, kjer smo predhodno s standardom betulina in betulinske kisline določili vrednosti na kromatogramih pri valovni dolžini 215 nm in z računalniško integracijo ploščin izračunali maso aktivnih komponent na gram ekstrakta pri različnih pogojih in topilih. Določili smo tudi kinetiko poteka ekstrakcije.
Ključne besede: betulin, betulinska kislina, ekstrakcija, breza, superkritični fluid
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1688; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

27.
SPREMLJANJE MORFOLOŠKIH IN BIOKEMIČNIH LASTNOSTI VERBEN OB TRETIRANJU Z IZVLEČKOM RJAVIH ALG
Andreja Petek, 2011, diplomsko delo

Opis: Verbene so priljubljene enoletnice, primerne za zasaditve balkonskih korit, cvetličnih gred in grobov. Verbene najpogosteje razmnožujemo vegetativno, s potaknjenci. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, vpliv izvlečka alg Ecklonia maxima (Kelpak, Kelp Products) na nekatere morfološke in biokemične lastnosti potaknjencev verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). V poskusu smo rastline talno tretirali s tremi vodnimi raztopinami Kelpaka (2 %, 1 %, 0,5 % in 0 %) v dveh terminih, in sicer pred potikanjem v gojitvene plošče (1. 4. 2008) in tri tedne kasneje. Ob 2. in 3. vzorčnem terminu, so imele rastline tretirane z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka statistično več skupne biomase, nadzemna in podzemna biomasa se prav tako povečata, razmerje med njima pa narase v primerjavi s kontrolo. Ob zadnjem vzorčnem terminu, za časa tržne zrelosti smo pozitivno prirast nadzemnega dela določili pri 0,5 % in 1 % raztopini Kelpaka, vendar trend ni več signifikanten. Pri biokemičnih lastnosti smo se osredotočili na vsebnost skupnih proteinov in fenolov ob dveh vzorčnih terminih (2. 4. 2008 in 24. 4. 2008). Tretiranje verben s Kelpakom v koncentracijah 0,5 % in 1 % pozitivno vpliva na vsebnost skupnih proteinov, saj smo v obeh vzorčnih terminih izmerili povišane vrednosti v primerjavi s kontrolo, ki pa se signifikantno odražajo le pri prvem vzorčnem terminu. Pri analizi vsebnosti skupnih fenolov v listih verben smo signifikantni učinek zabeležili pri 1% koncentraciji Kelpaka. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da 1 % vodna raztopina Kelpaka pri talni aplikaciji skupno najbolje vpliva na morfološke in biokemijske lastnosti verben.
Ključne besede: indol-3-maslena kislina, Kelpak, skupni proteini, skupni fenoli, Verbena hybrida 'Ipanema blue'
Objavljeno: 01.04.2011; Ogledov: 1939; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (854,61 KB)

28.
SIMULACIJA PROIZVODNJE BIODIZLA
Mario Jambrečić, 2011, diplomsko delo

Opis: Za družbo Pinus T.K.I. d.d smo v diplomskem delu naredili raziskavo procesa proizvodnje biodizla. Pinus v procesu proizvodnje biodizla uporablja reakcijsko kolono v kateri poteka proces esterifikacije. V diplomskem delu smo izvedli simulacijo proizvodnje biodizla na primeru dveh maščobnih kislin. Uporabili smo oleinsko maščobno in lavrinsko maščobno kislino. Proizvodnja je potekala z esterifikacijo maščobne kisline in alkohola. Uporabljen alkohol je bil metanol. Izvedli smo energijsko integracijo v procesu. Povezali smo iztok iz reakcijske kolone z vtokom surovin v kolono, z namenom znižanja obratovalnih stroškov. Prikazali smo kateri proces je ugodnejši za proizvodnjo biodizla.
Ključne besede: biodizel, oleinska maščobna kislina, lavrinska maščobna kislina, energijska integracija, esterifikacija
Objavljeno: 21.04.2011; Ogledov: 2246; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (10,63 MB)

29.
Vpliv jasmonske kisline, ranitve in organsko revnega gojišča na regeneracijo listov praproti Platycerium bifurcatum (Cav.) C. Chr. v tkivni kulturi
Ksenija Antolin, 2011, diplomsko delo

Opis: Raziskali smo vpliv jasmonske kisline (JA) in ranitve ter sočasni učinek obeh dejavnikov na regeneracijo listov praproti Platycerium bifurcatum v tkivni kulturi. V MS gojišče z 0,01% saharoze ter z 0, 0.1, 1, 10 in 100 µM JA smo polagali neranjene ločene liste ter ločene liste, ki smo jih različno močno ranili. Po 50 dneh kulture smo na listih spremljali razvoj novih struktur: brstov, rizoidov, apospornih gametofitov in intermediatov. Ugotovili smo, da nižje koncentracije JA pospešujejo razvoj brstov, rizoidov ter intermediatov, medtem ko višje koncentracije vzpodbudijo razvoj apospornih gametofitov. Na listih z ranjeno zgornjo povrhnjico se je razvilo največje število sporofitskih struktur (brstov in rizoidov) ter intermediatov, medtem ko je bil razvoj apospornih gametofitov najbolj pospešen na nasekljanih listih. Regeneracija listne kulture pod vplivom različnih koncentracij eksogeno dodane JA je bila podobna regeneraciji, sproženi kot odziv na različne stopnje ranitve.
Ključne besede: Platycerium bifurcatum, jasmonska kislina, ranitev, brsti, rizoidi, aposporni gametofiti, intermediati
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 2116; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

30.
Časovna analiza vsebnosti kondenziranih taninov v lubju navadne smreke pri napadu podlubnikov
Mateja Felicijan, 2011, diplomsko delo

Opis: Tanini so prevladujoče polifenolne spojine v lubju dreves, ki imajo pomembno vlogo pri lokalnem kot tudi sistemskem odzivu na napad pred patogeni in škodljivci. V prvem sklopu diplomske naloge smo vzorce ekstrahirali z različnimi topili in ekstrakcijskimi postopki. Koncentracije kondenziranih taninov v ekstraktih lubja navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst.] smo določali z vanilin metodo. Na podlagi rezultatov smo kot najprimernejše topilo izbrali vodno raztopino acetona (aceton : voda, 70 : 30, v/v) s 5 mM Na2S2O5 in ekstrakcijo z ultrazvočnimi valovi. V drugem sklopu naloge nas je zanimal vpliv salicilne kisline (SK) na vsebnost kondenziranih taninov pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L.). Tretiranje s SK je povišalo vsebnost kondenziranih taninov pri tretiranih kontrolnih smrekah za 41 % oz. 15 % pri prvem in drugem vzorčnem terminu, ki smo ga opravili v mesecu aprilu. Za inicialni odziv na napad podlubnikov štirinajst dni po izpostavitvi feromonskih ampul je značilen upad vsebnosti kondenziranih taninov, ki se je signifikantno odrazil pri tretiranih smrekah. Prvotno povišana vsebnost le-teh se je znižala na nivo kontrolnih smrek. Mesec dni kasneje je sledila akumulacija oz. povišanje vsebnosti kondenziranih taninov pri zmerno napadenih smrekah. Na podlagi časovne analize vsebnosti kondenziranih taninov smo določili tri tipe odziva na napad podlubnikov. Začetni upad vsebnosti taninov je pri vitalnih drevesih vodil do aklimatizacije, pri močno napadenih pa do degradacije vsebnosti kondenziranih taninov. Pri močno napadenih smrekah smo sredi junija izmerili do 50 % nižje vrednosti kondenziranih taninov v primerjavi s kontrolnimi smrekami. Pri nekaterih napadenih drevesih smo izmerili dinamičen odziv z akumulacijo taninov sredi maja in julija, ki sovpada s 1. in 2. maksimumom naleta in upadom sredi junija. Iz časovne analize vsebnosti kondenziranih taninov v tretiranih napadenih smrekah je razvidno, da je obrambni odziv sredi maja manj izrazit in vodi v aklimatizacijo najverjetneje zaradi predhodne indukcije sistemsko pridobljene odpornosti.
Ključne besede: kondenzirani tanini, osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), Picea abies (L.) H. Karst., salicilna kislina, sistemsko pridobljena odpornost (SAR)
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1900; Prenosov: 155 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici