| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv konzervirajoče obdelave tal na velikost populacij škodljivih organizmov v ozimni pšenici (Triticum aestivum L.)
Klara Jablanovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V obdobju 2017–2018 smo izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinek konzervirajoče obdelave tal (setev v mulč in direktna setev) na velikost populacij glivičnih bolezni, škodljivcev in plevelov v posevku ozimne pšenice sorte 'Alixan'. V poskusu smo analizirali devet različnih načinov obdelave tal, na katerih smo po standardih EPPO izvedli analizo velikosti populacij škodljivih organizmov z neposrednim vizualnim bonitiranjem. Ugotovili smo, da sistemi konzervirajoče obdelave tal lahko značilno povečajo napad nekaterih glivičnih bolezni, povečanje populacije plevelov je bilo zmerno, škodljivcev (strgač in uši) pa neznačilno. Povečanje populacij škodljivih organizmov v različnih sistemih konzervirajoče obdelave je povzročilo značilno zmanjšanje pridelkov v primerjavi s sistemom, kjer smo izvedli klasično oranje in setev.
Ključne besede: konzervirajoča obdelava, pšenica, direktna setev, škodljivi organizmi, obdelava
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 281; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

2.
Determinacija semen in izdelava dihotomnega določevalnega ključa za izbrane taksone rodu Triticum L.
Mojca Gjerkeš, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru raziskave, ki je potekala v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, smo proučevali ali lahko zgolj s pomočjo merjenih podatkov, jasno ločimo med nekaterimi vrstami opazovanih pšenic ter ali so statistično ti izmerjeni parametri dovolj signifikantni za uporabo le-teh pri izdelavi dihotomnega ključa za določanje pšenic. V poskusu smo uporabili suha semena sedmih različnih taksonov pšenic in sicer divjo pšenico (Triticum dicoccoides Koern. ex Asch. & Graebn.), pšenico dvozrnico ali emer (Triticum dicoccum Schrank ex Schübl.), pšenico enozrnico (Triticum monococcum L.), pritlikavo pšenico (Triticum compactum Host), starinski genotip pšenice pire (Triticum spelta L.), kamut ali korasansko pšenico (Triticum turanicum Jakubz.) in kultivar moderne pšenice (Triticum aestivum L.). Merili smo širino, dolžino in težo semen posameznih taksonov ter jih med seboj primerjali. Ugotovili smo, da merjeni morfološki parametri zadostujejo za izdelavo dihotomnega ključa. Z metodo glavnih komponent v prostoru lahko jasno ločimo in determiniramo kamut, piro, pritlikavo in navadno pšenico. Izdelan dihotomni določevalni ključ je zaradi vključitve premis z numeričnimi podatki za laično uporabo enostavnejši od ključev iz botaničnih publikacij.
Ključne besede: pšenica, Triticum L., analiza PCA, določevalni ključ
Objavljeno: 09.12.2019; Ogledov: 552; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

3.
Preučevanje delovanja herbicidov za zatiranje plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tanja Voga, 2019, diplomsko delo

Opis: V rastni dobi leta 2017 smo izvedli poljski poskus, kjer smo preučevali stopnjo učinkovitosti različnih herbicidov za zatiranje nekaterih plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.). Pri tem nas je zanimalo tudi, ali stopnja zatiranja plevela vpliva na višino pridelka. Poudarek je bil predvsem na analizi učinkovitosti za zatiranje navadnega srakoperca (Apera spica-venti) in njivske stoklase (Bromus arvensis). Preučiti smo želeli delovanje pri nas pogosto uporabljenih herbicidov, kot so Atlantis TCM WG®, Hussar Plus®, Axial One®, Pallas®, Aliance® in Trinity®. Rezultati analize so pokazali, da imajo preučevani herbicidi različno stopnjo zatiranja navadnega srakoperca in njivske stoklase, te razlike v stopnji učinkovitosti zatiranja plevelov med različnimi herbicidnimi programi pa povzročijo znatne razlike v višini pridelka pšenice. Najvišji pridelek smo dobili pri obravnavanju s herbicidom Atlantis TCM WG® (6799,7 kg ha-1), ta je hkrati učinkovito zatrl tako njivsko stoklaso (96,2 %) kot navadni srakoperec (98,7 %). Najslabši rezultat smo pričakovali pri pripravku Trinity®, ki ni bil uporabljen v zanj optimalni fenološki fazi, a smo ga dosegli pri pripravku Axial one®. Ta je v primerjavi s pripravkom Trinity® bolje zatrl navadni srakoperec in njivsko stoklaso, a je imelo to obravnavanje tudi manjši pridelek.
Ključne besede: pšenica / herbicidi / odpornost / zatiranje plevelov / pridelek
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 557; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (684,59 KB)

4.
Zaznava bolezni in fizioloških motenj pšenice na podlagi sprememb vegetacijskih indeksov
Gašper Fridrih, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času se uvajajo droni oz. brezpilotna letala (uav) za spremljanje razvoja rastlin. Prednosti uporabe se kažejo v preprostem načrtovanju, nemotenem delovanju in pridobivanju posnetkov iz ptičje perspektive. S prenosom sistemov multispektralnih kamer in nizko višino leta zagotavljajo visoko ločljivost rastlin. Pšenica je kultura, ki se goji v največjem obsegu površin, zato ponuja velik interes po pridobitvi prostorskih in časovnih informacijah o rastlini. V nalogi smo prikazali določevanje različnih vegetacijskih indeksov na osnovi multispektralnih posnetkov z droni. Snemanja so bila izvedena na površinah podjetja JERUZALEM SAT d.d. v različnih obdobjih rasti pšenice. Na osnovi zajetih posnetkov smo s pomočjo programske opreme Pix4Dfields generirali različne vegetacijske indekse in poiskali vzorčne povezave s stanjem na polju. Pridobljeni podatki omogočajo selektivne nanose gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter tako pripomorejo k prihrankom v proizvodnji in zmanjšanim obremenitvam okolja.
Ključne besede: dron, pšenica, multispektralna kamera, vegetacijski indeksi, daljinsko zaznavanje
Objavljeno: 09.09.2019; Ogledov: 681; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

5.
Vpliv biostimulatorja na razvoj pšenice (T. aestivum L.) in na stopnjo napada glivičnih bolezni
Ana Grilc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V obdobju 2016–2017 smo izvedli poljski poskus z ozimno pšenico sorte 'Illico', na katero smo dvakrat v rastni dobi (BBCH 23 in 37–38) nanesli biostimulator Bombardier® (Kimitec Group). Pripravek je pridobljen z bakterijsko fermentacijo rastlinskih tkiv. Po standardni EPPO-metodi smo z vizualnim ocenjevanjem določevali delež površine listov ali klasov, ki jih je napadlo 5 različnih gliv. Analizirali smo 100 naključno izbranih listov ali klasov iz vsake parcelice. Pred vsako aplikacijo biostimulatorja in po njej smo izvedli preprosto meritev višine rastlin (od najvišjega lista do tal). Po opravljeni žetvi smo v laboratorij poslali vzorce zrnja, kjer se je izvedla analiza kakovostnih parametrov. Rezultati so pokazali, da so bile s pripravkom Bombardier® tretirane rastline nekoliko bolj vitalne in so dosegle značilno višji pridelek. Pri analizi kakovostnih parametrov smo statistično značilen učinek uporabe biostimulatorja ugotovili le pri vsebnosti proteinov, ki se je iz 12,12 % povišala na 12,87 %. Glivična obolenja niso imela značilnega vpliva na oblikovanje pridelka. Uporaba pripravka ni imela značilnega vpliva na pojav glivičnih bolezni pšenice.
Ključne besede: pšenica, biostimulatorji, pridelek, zdravstveno stanje, kakovost pridelka
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 668; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
Vpliv šob na učinkovitost zatiranja plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tilen Gutman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Med vasema Logarovci in Grabe pri Ljutomeru je bil izveden poskus z namenom preučitve vpliva aplikacijske tehnike in velikosti kapljic škropilne brozge na stopnjo učinkovitosti delovanja herbicidov, s posebnim poudarkom na vrsto navadni srakoperec (Apera spica-venti L.). Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus z več dejavniki. Preučevali smo tri dejavnike: vrsto šobe (Lechler LU, Lechler IDK, Teejet TTJ), pretočni razred (02, 04) in termin aplikacije (T1, T2). Herbicide smo nanesli s standardno nošeno traktorsko škropilnico. Stopnja učinkovitosti delovanja herbicidov se je analizirala z vizualno metodo ocenjevanja po treh in šestih tednih po aplikaciji herbicidov. Na koncu smo z mini kombajnom opravili žetev za določitev višine pridelka. Rezultati pri plevelih in navadnem srakopercu (Apera spica-venti L.) kažejo na izrazite interakcije med šobami in terminoma aplikacije. Rezultati interakcij med terminoma aplikacije in pretočnim razredom niso bili statistično značilni. Rezultati po spravilu pridelka so pokazali, da ima aplikacijska tehnika poleg značilnega vpliva na učinkovitost herbicidov posledično tudi značilen učinek na pridelek. Povprečno gledano so antidriftne šobe v primerjavi s standardnimi šobami dale enake ali celo boljše rezultate.
Ključne besede: šobe / velikost kapljic / pleveli / učinkovitost / interakcija / pšenica
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 647; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
Matematični model rezultatov v prehrambeni industriji
Nuša Škerlak, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo za podjetje Mlinopek naredili raziskavo, kako različni lokaciji tal rasti vplivata na kvaliteto pšenice, in določili najboljšo sorto pšenice. Glavno merilo za določitev najboljšega razreda in sorte so čim višje vsebnosti beljakovin, sedimentacije ter števila padanja. Raziskave so potekale v laboratoriju Mlinopek v času žetve. V prvem delu smo petim različnim sortam pšenice na dveh različnih pridelovalnih tleh določili osnovne parametre in razred pšenice. Za primerjavo smo preučevali pšenico boljšega in slabšega razreda. V drugem delu smo vsem istim sortam pšenice na obeh pridelovalnih tleh določili s pomočjo farinograma specifične parametre. Na podlagi obojih rezultatov smo izdelali matematični model regresije med osnovnimi in specifičnimi parametri v odvisnosti od stabilnosti.
Ključne besede: pšenica, kvalitetni razred, farinogram, rodovitnost tal, moka, beljakovine.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 853; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

8.
VPLIV KISIKOVE PLAZME NA KALIVOST PŠENICE
Ana Vajsman, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Uporaba kisikove plazme v kmetijstvu je nova, alternativna tehnika, posledično je raziskav o vplivih na kalitev in zgodnjo rast rastlin relativno malo, informacije so pogosto nepopolne. V rastni komori smo proučevali vpliv kisikove plazme na parametre kalivosti (delež kalečih semen (Kt), hitrost kalitve (H) in skupno hitrost kalitve (Hs)), morfološke lastnosti kalečih rastlin (število korenin (Rn), dolžino posamezne seminalne korenine (Rd), skupno dolžino koreninskega sistema (Rt) in dolžino plumule (Pd) ter mase rastlin (koreninski sistem in plumula) dveh sort ozimne pšenice 'Apache' in 'Bezostaja1'. Vzorce semen smo s kisikovo plazmo obdelali na štiri različne načine: glow (G) režim pri 200 W, 5 s in 30 s ter afterglow (AG) režim pri 600 W 3 s in 5 s. Za primerjavo smo uporabili s plazmo neobdelano seme in seme izpostavljeno le vakuumu in plinu. Rezultati kažejo, da izbrani sorti različno reagirata na plazemsko obdelavo. Pri sorti 'Apache' je, v primerjavi z neobdelanim semenom, viden pozitiven učinek plazme predvsem po obdelavi semena pri AG režimu za 3 s (H in Hs) ter pri AG režimu za 5 s (Rd, Rt, Rs, Pf, Ps). Pri sorti 'Bezostaya 1' so učinki plazemske obdelave manj izraženi: obdelava ima negativen učinek na parametre kalitve, pozitivni učinki so zabeleženi po obdelavi pri G režimu (Rd in Rt). Glede na rezultate lahko sklenemo, da je učinek plazme na zgodnjo rast in razvoj rastlin v veliki meri odvisen od lastnosti sorte in ne zgolj vrste, kar pa je v literaturi nezadostno raziskano.
Ključne besede: kisikova plazma, pšenica, kalitev, morfološke lastnosti
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1076; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

9.
AGRONOMSKI IN FIZIOLOŠKI PARAMETRI PRIDELKA GLAVNIH POLJŠČIN V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH OB UPORABI EKSTRAKTA Ascophyllum nodosum (L.) Le Jolis
Maja Turinek, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na rast in razvoj glavnih poljščin, vendar so vplivi sredstev za nego in krepitev rastlin manj znani. V doktorski disertaciji je na osnovi triletnega poljskega poskusa (v Lenartu od 2009 do 2012) proučen vpliv pridelovalnih sistemov (INT – integrirani, EKO – ekološki, BD – biološko dinamični) ob uporabi izvlečka iz rjavih morskih alg (Asophyllum nodosum L.) na agronomske in fiziološke parametre oljne ogrščice (Brassica napus L.), pšenice (Triticum aestivum L.) in koruze (Zea mays L.). Analize temeljijo na rastlinah, pridelanih v split-plot latinskem bloku in randomiziranem naključnem lončnem poskusu. Pridelovalni sistemi in tretiranje z rjavimi algami nimajo signifikantnega vpliva na višino pridelka, hektolitrsko maso in vsebnost vlage ter ne spreminjajo lastnosti tal. Pridelovalni sistemi signifikantno vplivajo na 7 od 17 kakovostnih parametrov oljne ogrščice, pri čemer so signifikantno večje vrednosti odstotka olja in oleinske maščobne kisline v EKO in BD v primerjavi z INT vzorci. Smrtnost koruznega žužka (Sitophilus zeamais Motschulsky) je za 31 % večja na EKO pšenici v primerjavi z INT; primerjalno se je zmanjšalo število potomcev za 61 % v EKO pridelani pšenici. Pšenično zrnje iz BD in kontrolnega pridelovalnega sistema je za 10 % bolj privlačno za koruzne žužke kot zrnje iz INT. Uporaba rjavih alg pri rastlinah oljne ogrščice kratkoročno povečuje vsebnost glutationa (GSH) (15 %), klorofila b (27 %), luteina (26 %) in zniža odstotek glutation disulfida (% GSSG) za 34 %. Predhodni nanos izvlečka iz rjavih alg ob sušnem stresu ugodno vpliva na antioksidativno sposobnost oljne ogrščice, ki se v kasnejših terminih kaže s povišano aktivnostjo glutation reduktaze (GR), večjo vsebnostjo cisteina, klorofila a, pigmentov ksantofilnega cikla, α- in γ-tokoferola. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da uporaba rjavih alg neglede na pridelovalni sistem ne vpliva dolgoročno na tvorbo pridelka, vpliva pa kratkoročno na nekatere fiziološke parametre. Sklepamo lahko, da se skladiščni škodljivci glede na pridelek iz različnih pridelovalnih sistemov različno obnašajo in reproducirajo.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, oljna ogrščica, pšenica, koruza, koruzni žužek, Slovenija
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 1838; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

10.
VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK PŠENICE (Triticum aestivum L. var. aestivum) IN PIRE (Triticum aestivum L. var. spelta)
Sonja Skledar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na pridelek žit in njihove parametre analize klasov. V diplomskem delu so bili analizirani pridelki žit pšenice in pire, v okviru trajnostnega poskusa, ki sta bili pridelani v rastni sezoni ozimnih žit 2011/2012 na UKC Pohorski dvor. Pridelani sta bili v različnih pridelovalnih sistemih: konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolno obravnavanje (K). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na pridelek in na parametre analize klasa tako pri pšenici kot pri piri. Pri pšenici je pridelek K (3,27 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelkov KON (5,98 kg 10 m-2), IP (5,49 kg 10 m-2) in BD (4,96 kg 10 m-2). Pri piri je pridelek K (3,94 kg 10 m-2) in EKO (4,19 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelka KON (6,05 kg 10 m-2). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa, število zrn na klas in maso zrn na klas pšenice, ni pa vplival na število klaskov na klasu pšenice. Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa in maso zrn na klas pire, ni pa vplival na število klaskov na klas in število zrn na klas.
Ključne besede: pšenica, pira, pridelovalni sistem, pridelek
Objavljeno: 18.12.2015; Ogledov: 1593; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (825,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici