| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv različnih sistemov osnovne obdelave koruzišča na pridelek ozimne pšenice : diplomsko delo
Marko Škrobar, 2023, diplomsko delo

Opis: Kmetovalci zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer in zaradi optimizacije delovnih procesov v pridelavo vedno pogosteje vključujejo sisteme obdelave tal, ki ne vključujejo oranja. Namen naloge je bil preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov obdelave koruzišča po žetvi ter pripravo površine za setev ozimne pšenice. Poskus je vključeval štiri različne načine obdelave in priprave tal, in sicer obdelava s plugom (KO), obdelava z diskastim rahljalnikom (DR), obdelava z rahljalnikom z nogačami (RN) ter sistem neposredne setve (NT). Število vzniklih rastlin, število rastlin po prezimitvi, produktivno razraščanje in pridelek zrnja ozimne pšenice se pri obeh sistemih ohranitvene obdelave (DR, RN) statistično značilno ni razlikoval od konvencionalne obdelave tal (KO). Pri merjenju zbitosti tal smo ugotovili, da so bila tla statistično značilno najbolj zbita v sistemu NT obdelave. Rezultati naloge kažejo, da lahko sistemi brez oranja zagotavljajo primerljiv in kakovosten pridelek zrnja ozimne pšenice tudi, če pri tem ne uporabljamo posebej za ta sistem oblikovanega orodja ali strojev. Menimo, da bodo v prihodnosti alternativni načini obdelave tal vedno bolj razširjeni na našem območju, tudi na manjših in srednje velikih kmetijah.
Ključne besede: ohranitvena obdelava, direktna setev, zbitost tal, pridelek, ozimna pšenica.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Energetski pregled manjše kmetije : diplomsko delo
Miha Ribič, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava energetski pregled manjše kmetije. Delo je nastalo s pomočjo zbiranja podatkov, analize mesečnih računov posameznih energentov, uporabo spletnih virov, ročnih in računalniških izračunov. V energetskem pregledu je prikazana poraba dizla, mešanice in električne energije za vsako operacijo pri poljedelstvu, travništvu, živinoreji, gozdarstvu in vzdrževanju strojev in opreme. Energetski pregled je bil narejen za eno sezono med letoma 2020 in 2021. Proizvedli smo 5 ton koruze, 3,5 ton pšenice, 144 bal slame, 303 bal sena pri prvi košnji, 65 bal sena pri drugi košnji, 15 m3 drv, 10 m3 sekancev, 6000 litrov mleka in 130 kg govejega mesa. Poraba za celotno kmetijo znaša 8482,15 kWh. Na podlagi porabe, stroške energentov in pregleda trenutnega stanja kmetije je bil predlagan ukrep za izboljšanje porabe energentov oziroma smotrne rabe energije. Priporoča se menjava traktorjev, saj se uporabljajo pri skoraj vseh operacijah in predstavljajo največjo porabo energentov. Z menjavo traktorja bi zmanjšali porabo za 14,2 % oziroma 1083,2 kWh.
Ključne besede: energetski pregled, energenti, električna energija, dizel, pšenica, koruza, lesna biomasa, manjša kmetija
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 602; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)

3.
Uspešnost zatiranja glivičnih bolezni pšenice brez triazolskih fungicidov : magistrsko delo
Nejc Hrastnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V letih 2018 in 2019 smo izvedli dva poljska poskusa, da bi preverili učinkovitost alternativnih fungicidnih škropilnih programov v primerjavi s triazolskimi fungicidnimi programi za zatiranje glivičnih bolezni pšenice (Triticum aestivum L.) sorte 'Illico'. Leta 2019 so bili za primerjavo med škropilne programe vključeni tudi biostimulatorji. Spremljali smo učinkovitost zatiranja pšenične rje (Puccinia triticina), pšenične listne pegavosti (Septoria tritici), žitne pepelovke (Blumeria graminis) in fuzarioze žit (Fusarium sp.). Analizirali smo tudi količino pridelka in kakovostne parametre zrnja. Ugotovili smo, da so imeli škropilni programi z aktivnimi snovmi iz skupine triazolov višje učinkovitosti za zatiranje proučevanih bolezni v primerjavi s programi brez triazolov. Razlike so bile sicer majhne in statistično neznačilne. Večje razlike pa so se pokazale v količini pridelka. V sezoni 2018 so imeli programi s triazoli v povprečju za 100 kg/ha višji pridelek zrnja, medtem ko se je razlika v letu 2019 gibala okoli 900 kg/ha. Tudi v tem primeru so statistično značilne razlike nastale le pri obravnavanjih, za katera vemo, da imajo nizko učinkovitost, ker so bili sestavljeni iz pripravkov, ki niso klasični fungicidi. Razlike med kakovostnimi parametri so bile v obeh sezonah minimalne, kar kaže na to, da škropilni programi niso imeli velikega vpliva na kakovost pšeničnega zrnja.
Ključne besede: fungicidi, triazoli, učinkovitost, pšenica, bolezni
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 945; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

4.
Vpliv konzervirajoče obdelave tal na velikost populacij škodljivih organizmov v ozimni pšenici (Triticum aestivum L.)
Klara Jablanovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V obdobju 2017–2018 smo izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinek konzervirajoče obdelave tal (setev v mulč in direktna setev) na velikost populacij glivičnih bolezni, škodljivcev in plevelov v posevku ozimne pšenice sorte 'Alixan'. V poskusu smo analizirali devet različnih načinov obdelave tal, na katerih smo po standardih EPPO izvedli analizo velikosti populacij škodljivih organizmov z neposrednim vizualnim bonitiranjem. Ugotovili smo, da sistemi konzervirajoče obdelave tal lahko značilno povečajo napad nekaterih glivičnih bolezni, povečanje populacije plevelov je bilo zmerno, škodljivcev (strgač in uši) pa neznačilno. Povečanje populacij škodljivih organizmov v različnih sistemih konzervirajoče obdelave je povzročilo značilno zmanjšanje pridelkov v primerjavi s sistemom, kjer smo izvedli klasično oranje in setev.
Ključne besede: konzervirajoča obdelava, pšenica, direktna setev, škodljivi organizmi, obdelava
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 1291; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

5.
Determinacija semen in izdelava dihotomnega določevalnega ključa za izbrane taksone rodu Triticum L.
Mojca Gjerkeš, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru raziskave, ki je potekala v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, smo proučevali ali lahko zgolj s pomočjo merjenih podatkov, jasno ločimo med nekaterimi vrstami opazovanih pšenic ter ali so statistično ti izmerjeni parametri dovolj signifikantni za uporabo le-teh pri izdelavi dihotomnega ključa za določanje pšenic. V poskusu smo uporabili suha semena sedmih različnih taksonov pšenic in sicer divjo pšenico (Triticum dicoccoides Koern. ex Asch. & Graebn.), pšenico dvozrnico ali emer (Triticum dicoccum Schrank ex Schübl.), pšenico enozrnico (Triticum monococcum L.), pritlikavo pšenico (Triticum compactum Host), starinski genotip pšenice pire (Triticum spelta L.), kamut ali korasansko pšenico (Triticum turanicum Jakubz.) in kultivar moderne pšenice (Triticum aestivum L.). Merili smo širino, dolžino in težo semen posameznih taksonov ter jih med seboj primerjali. Ugotovili smo, da merjeni morfološki parametri zadostujejo za izdelavo dihotomnega ključa. Z metodo glavnih komponent v prostoru lahko jasno ločimo in determiniramo kamut, piro, pritlikavo in navadno pšenico. Izdelan dihotomni določevalni ključ je zaradi vključitve premis z numeričnimi podatki za laično uporabo enostavnejši od ključev iz botaničnih publikacij.
Ključne besede: pšenica, Triticum L., analiza PCA, določevalni ključ
Objavljeno v DKUM: 09.12.2019; Ogledov: 1588; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

6.
Preučevanje delovanja herbicidov za zatiranje plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tanja Voga, 2019, diplomsko delo

Opis: V rastni dobi leta 2017 smo izvedli poljski poskus, kjer smo preučevali stopnjo učinkovitosti različnih herbicidov za zatiranje nekaterih plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.). Pri tem nas je zanimalo tudi, ali stopnja zatiranja plevela vpliva na višino pridelka. Poudarek je bil predvsem na analizi učinkovitosti za zatiranje navadnega srakoperca (Apera spica-venti) in njivske stoklase (Bromus arvensis). Preučiti smo želeli delovanje pri nas pogosto uporabljenih herbicidov, kot so Atlantis TCM WG®, Hussar Plus®, Axial One®, Pallas®, Aliance® in Trinity®. Rezultati analize so pokazali, da imajo preučevani herbicidi različno stopnjo zatiranja navadnega srakoperca in njivske stoklase, te razlike v stopnji učinkovitosti zatiranja plevelov med različnimi herbicidnimi programi pa povzročijo znatne razlike v višini pridelka pšenice. Najvišji pridelek smo dobili pri obravnavanju s herbicidom Atlantis TCM WG® (6799,7 kg ha-1), ta je hkrati učinkovito zatrl tako njivsko stoklaso (96,2 %) kot navadni srakoperec (98,7 %). Najslabši rezultat smo pričakovali pri pripravku Trinity®, ki ni bil uporabljen v zanj optimalni fenološki fazi, a smo ga dosegli pri pripravku Axial one®. Ta je v primerjavi s pripravkom Trinity® bolje zatrl navadni srakoperec in njivsko stoklaso, a je imelo to obravnavanje tudi manjši pridelek.
Ključne besede: pšenica / herbicidi / odpornost / zatiranje plevelov / pridelek
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1681; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (684,59 KB)

7.
Zaznava bolezni in fizioloških motenj pšenice na podlagi sprememb vegetacijskih indeksov
Gašper Fridrih, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času se uvajajo droni oz. brezpilotna letala (uav) za spremljanje razvoja rastlin. Prednosti uporabe se kažejo v preprostem načrtovanju, nemotenem delovanju in pridobivanju posnetkov iz ptičje perspektive. S prenosom sistemov multispektralnih kamer in nizko višino leta zagotavljajo visoko ločljivost rastlin. Pšenica je kultura, ki se goji v največjem obsegu površin, zato ponuja velik interes po pridobitvi prostorskih in časovnih informacijah o rastlini. V nalogi smo prikazali določevanje različnih vegetacijskih indeksov na osnovi multispektralnih posnetkov z droni. Snemanja so bila izvedena na površinah podjetja JERUZALEM SAT d.d. v različnih obdobjih rasti pšenice. Na osnovi zajetih posnetkov smo s pomočjo programske opreme Pix4Dfields generirali različne vegetacijske indekse in poiskali vzorčne povezave s stanjem na polju. Pridobljeni podatki omogočajo selektivne nanose gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter tako pripomorejo k prihrankom v proizvodnji in zmanjšanim obremenitvam okolja.
Ključne besede: dron, pšenica, multispektralna kamera, vegetacijski indeksi, daljinsko zaznavanje
Objavljeno v DKUM: 09.09.2019; Ogledov: 1528; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

8.
Vpliv biostimulatorja na razvoj pšenice (T. aestivum L.) in na stopnjo napada glivičnih bolezni
Ana Grilc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V obdobju 2016–2017 smo izvedli poljski poskus z ozimno pšenico sorte 'Illico', na katero smo dvakrat v rastni dobi (BBCH 23 in 37–38) nanesli biostimulator Bombardier® (Kimitec Group). Pripravek je pridobljen z bakterijsko fermentacijo rastlinskih tkiv. Po standardni EPPO-metodi smo z vizualnim ocenjevanjem določevali delež površine listov ali klasov, ki jih je napadlo 5 različnih gliv. Analizirali smo 100 naključno izbranih listov ali klasov iz vsake parcelice. Pred vsako aplikacijo biostimulatorja in po njej smo izvedli preprosto meritev višine rastlin (od najvišjega lista do tal). Po opravljeni žetvi smo v laboratorij poslali vzorce zrnja, kjer se je izvedla analiza kakovostnih parametrov. Rezultati so pokazali, da so bile s pripravkom Bombardier® tretirane rastline nekoliko bolj vitalne in so dosegle značilno višji pridelek. Pri analizi kakovostnih parametrov smo statistično značilen učinek uporabe biostimulatorja ugotovili le pri vsebnosti proteinov, ki se je iz 12,12 % povišala na 12,87 %. Glivična obolenja niso imela značilnega vpliva na oblikovanje pridelka. Uporaba pripravka ni imela značilnega vpliva na pojav glivičnih bolezni pšenice.
Ključne besede: pšenica, biostimulatorji, pridelek, zdravstveno stanje, kakovost pridelka
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1246; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Vpliv šob na učinkovitost zatiranja plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tilen Gutman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Med vasema Logarovci in Grabe pri Ljutomeru je bil izveden poskus z namenom preučitve vpliva aplikacijske tehnike in velikosti kapljic škropilne brozge na stopnjo učinkovitosti delovanja herbicidov, s posebnim poudarkom na vrsto navadni srakoperec (Apera spica-venti L.). Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus z več dejavniki. Preučevali smo tri dejavnike: vrsto šobe (Lechler LU, Lechler IDK, Teejet TTJ), pretočni razred (02, 04) in termin aplikacije (T1, T2). Herbicide smo nanesli s standardno nošeno traktorsko škropilnico. Stopnja učinkovitosti delovanja herbicidov se je analizirala z vizualno metodo ocenjevanja po treh in šestih tednih po aplikaciji herbicidov. Na koncu smo z mini kombajnom opravili žetev za določitev višine pridelka. Rezultati pri plevelih in navadnem srakopercu (Apera spica-venti L.) kažejo na izrazite interakcije med šobami in terminoma aplikacije. Rezultati interakcij med terminoma aplikacije in pretočnim razredom niso bili statistično značilni. Rezultati po spravilu pridelka so pokazali, da ima aplikacijska tehnika poleg značilnega vpliva na učinkovitost herbicidov posledično tudi značilen učinek na pridelek. Povprečno gledano so antidriftne šobe v primerjavi s standardnimi šobami dale enake ali celo boljše rezultate.
Ključne besede: šobe / velikost kapljic / pleveli / učinkovitost / interakcija / pšenica
Objavljeno v DKUM: 09.07.2018; Ogledov: 1430; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
Matematični model rezultatov v prehrambeni industriji
Nuša Škerlak, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo za podjetje Mlinopek naredili raziskavo, kako različni lokaciji tal rasti vplivata na kvaliteto pšenice, in določili najboljšo sorto pšenice. Glavno merilo za določitev najboljšega razreda in sorte so čim višje vsebnosti beljakovin, sedimentacije ter števila padanja. Raziskave so potekale v laboratoriju Mlinopek v času žetve. V prvem delu smo petim različnim sortam pšenice na dveh različnih pridelovalnih tleh določili osnovne parametre in razred pšenice. Za primerjavo smo preučevali pšenico boljšega in slabšega razreda. V drugem delu smo vsem istim sortam pšenice na obeh pridelovalnih tleh določili s pomočjo farinograma specifične parametre. Na podlagi obojih rezultatov smo izdelali matematični model regresije med osnovnimi in specifičnimi parametri v odvisnosti od stabilnosti.
Ključne besede: pšenica, kvalitetni razred, farinogram, rodovitnost tal, moka, beljakovine.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1441; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 1.92 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici