Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo proučili, kako je sestavljena RFID-tehnologija, na kakšnih tehnoloških principih deluje, kakšne standarde upošteva, kje se v praksi uporablja in kakšne so njene omejitve. Opisali smo logistične procese prenosa pošiljk na Pošti Slovenije in izmerili čase, potrebne za izvedbo posamezne operacije v fazi priprave dostave. Ker je Pošta Slovenije pred kratkim prešla na nov dostavni modul, nas je zanimalo, v kolikšni meri so se spremenili časi posameznih faz v pripravi dostave. Na opisane logistične operacije smo teoretično implementirali RFID-tehnologijo ter ugotovili pozitivne in negativne učinke, ki jih ta tehnologija prinaša. Izmerjene čase smo primerjali s tistimi, ki bi bili potrebni za pripravo dostave z RFID-tehnologijo, in ugotovili časovne prihranke predlagane rešitve. V zadnji fazi smo proučili višino potrebne investicije in izdelali ekonomiko projekta po postopku, ki ga uporablja Pošta Slovenije, s katero smo ugotovili smiselnost implementacije te rešitve.
Ključne besede: RFID, pasivna oznaka, Pošta Slovenije, logistični procesi, paketna manipulacija.
Objavljeno: 14.04.2017; Ogledov: 818; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Označbe porekla in geografske označbe, ki jih v tem delu obravnavamo pod pojmom geografske označbe, ter blagovne znamke, spadajo med pravice intelektualne (industrijske) lastnine. Gre za pravice, ki imajo medsebojno podobnost, hkrati pa jih ločuje individualnost blagovne znamke ter jasna identifikacija proizvajalca znamke na eni strani in kolektivnost geografske označbe ter vezanost proizvodnje na določeno območje na drugi strani. Podobnosti med geografskimi označbami in blagovnimi znamkami velikokrat povzročajo konflikte med obema pravicama, pravila reševanja teh konfliktov pa so različna tako na nivoju nacionalnega prava kot mednarodnega prava in prava EU. V tem delu se teh konfliktov lotevamo skozi najnovejšo ureditev na področju geografskih označb za vina ter nacionalnih znamk in znamk EU. V magistrskem delu je za izbran vinski proizvod Janževec opravljena analiza zaščite tega proizvoda pri Uradu za intelektualno lastnino, ob hkratnem raziskovanju morebitnega obstoja zaščite geografske označbe za ta proizvod na nacionalni ravni oz. v okviru prava EU. Ugotovitev, da vino Janževec ni zaščiten kot geografska označba, saj za to vino postopek zaščite tako na nacionalni kot ravni EU ni bil izveden, ampak spada med bela vina, ki izhajajo iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija in izpolnjuje kriterije za kakovostno vino ZGP, pri čemer pa tudi izpeljanka njegovega imena ne odkazuje na geografsko območje, na katerem je bilo pridelano grozdje, potrjuje, da je vino Janževec blagovna znamka, registrirana pri pristojnem nacionalnem uradu. Tako je kot rezultat v naslovu dela izpostavljene dileme: geografska označba in/ali blagovna znamka, mogoče zapisati, da je Janževec blagovna znamka, ki je zagotovo pridobila svoj razlikovalni učinek z dolgotrajno uporabo, s svojo 40-letno prisotnostjo na trgu.
Ključne besede: geografska označba, označba porekla, blagovna znamka, kolektivna znamka, Urad za intelektualno lastnino, vino, kakovostno vino ZGP, Janževec, oznaka geografskega porekla vina, tradicionalni izraz za vino.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1379; Prenosov: 269
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Raziskali smo mikrostrukturo horizontalno kontinuirno ulitega droga Ni-superzlitine GMR 235 s premerom 50 mm, da bi pojasnili procese pri litju. Mikrostruktura je bila sestavljena iz matice γ (trdne raztopine na osnovi niklja), v kateri so bili izločki γ'(Ni3(Al, Ti)). Pretežno v meddendritnem prostoru so bile {e naslednje faze: karbid MC ((Mo,Ti)C), borid M3B2 – ((Mo,Cr)3B2) ter karbonitrid Ti(C, N). Velikost, oblika in porazdelitev faz je bila odvisna od lokalnih strjevalnih razmer. Podrobneje smo raziskali območji okoli primarne in sekundarne oznake, ki nastaneta zaradi načina vleka in konstrukcije kokile. Mikrostrukturna karakterizacija na teh mestih je omogočila vpogled v procese, ki potekajo pri nastajanju trdne skorje pri strjevanju. To znanje potrebujemo pri optimiranju procesnih parametrov, da bi dosegli zanesljivo kontinuirno litje ter zahtevano kakovost droga.
Ključne besede: kontunuirno litje, Ni-superzlitina, GMR 235, mikrostruktura, primarna oznaka, sekundarna oznaka
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 980; Prenosov: 83
Celotno besedilo (176,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek načrtovanja in izdelave prilagodljivega RFID bralnika. Na osnovi fizikalnih lastnosti, frekvenčnega področja in različnih načinov kodiranja je teoretično zasnovan splošen sistem, ki je primeren za uporabo v katerem koli področju širokega spektra uporabe tehnologije RFID. Izdelan prototip podpira branje oznak na frekvenčnem področju 125 kHz z amplitudno moduliranim načinom prenosa podatkov. Predstavljen je celoten postopek načrtovanja in izdelave prototipa. Jedro naloge predstavlja programsko dekodiranje prebranega signala z mikrokrmilnikom 16F628A. Prototip zazna in dekodira oznako ter izpiše njeno identifikacijsko številko.
Ključne besede: RFID, kodiranje, mikrokrmilnik, program, oznaka
Objavljeno: 11.07.2013; Ogledov: 1634; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vegetacijo na smučarski progi Mašinžaga (Rogla, Pohorje, SV Slovenija). Proga je nastala leta 1980 na mestu nekdanjega gozda oz. delno na mestu, kjer so bili oligotrofni travniki. Osnovna cilja diplomske naloge sta bila (1) primerjava floristične sestave in spektrov življenjskih strategij rastlin (definirane po Grime-ovem C-S-R modelu) v sestojih travišč na smučišču Mašinžaga, ki so se razvili v procesu naravne sukcesije v zadnjih 30 letih glede na globino tal (plitka in globoka tla) ter (2) ugotoviti, kakšne so podobnosti oz. razlike v floristični sestavi ter C-S-R ekoloških strategijah rastlin med travišči na smučarski progi Mašinžaga ter travišči vitalne združbe volkovja (asociacija Homogyno-Nardetum) v okolici. Analizirali smo 55 fitocenoloških popisov travišč na smučarski progi in tipičnih oligotrofnih travišč (asociacije Homogyne-Nardetum) v okolici. Za 11 od skupno 57 popisanih rastlinskih vrst na proučevanih traviščih smo določili C-S-R ekološke strategije rastlin. DCA analiza floristične sestave travišč je pokazala, da se popisi na plitkih in globokih tleh smučišča Mašinžaga med sabo jasno ločijo, ter da je floristična sestava popisov na plitkih tleh bolj podobna traviščem volkovij v okolici. Na traviščih smučarske proge Mašinžaga in traviščih v okolici smučišča prevladujejo vrste s CR, CSR, SC ter SC/CSR in R/CR strategijami. Primerjava C-S-R funkcionalnih oznak travišč na smučarski progi je pokazala, da je v popisih na bolj plitkih tleh višji delež S komponente ter nižji delež C komponente v primerjavi s popisi na bolj globokih tleh. Domnevamo lahko o bolj stresnih razmerah na plitkih tleh smučarske proge, saj so takšna tla revna s hranilnimi snovmi, močno zakisana ter občasno tudi zelo suha. Delež R komponente v preučevanih traviščih potrjuje, da so to rastišča, ki so občasno podvržena motnjam (vsakoletnemu mulčenju, teptanju in vsem aktivnostim, povezanih s smučanjem). Prav tako smo ugotovili, da so funkcionalne oznake vegetacije na plitkih tleh Mašinžage bolj primerljive s funkcionalnimi oznakami suhih travišč v okolici smučarske proge (zaradi večje podobnosti rastiščnih razmer) kot v primeru globljih tal.
Ključne besede: travišča, Homogyno-Nardetum, floristična sestava, funkcionalne poteze rastlin, C-S-R ekološke strategije rastlin, funkcionalna oznaka, DCA
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 3077; Prenosov: 317
Celotno besedilo (2,62 MB)