1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Funkcionalni pristop pri analizi sekundarne sukcesije na smučarski progi na Rogli (Pohorje, SV Slovenija)Ervin Potnik, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vegetacijo na smučarski progi Mašinžaga (Rogla, Pohorje, SV Slovenija). Proga je nastala leta 1980 na mestu nekdanjega gozda oz. delno na mestu, kjer so bili oligotrofni travniki. Osnovna cilja diplomske naloge sta bila (1) primerjava floristične sestave in spektrov življenjskih strategij rastlin (definirane po Grime-ovem C-S-R modelu) v sestojih travišč na smučišču Mašinžaga, ki so se razvili v procesu naravne sukcesije v zadnjih 30 letih glede na globino tal (plitka in globoka tla) ter (2) ugotoviti, kakšne so podobnosti oz. razlike v floristični sestavi ter C-S-R ekoloških strategijah rastlin med travišči na smučarski progi Mašinžaga ter travišči vitalne združbe volkovja (asociacija Homogyno-Nardetum) v okolici. Analizirali smo 55 fitocenoloških popisov travišč na smučarski progi in tipičnih oligotrofnih travišč (asociacije Homogyne-Nardetum) v okolici. Za 11 od skupno 57 popisanih rastlinskih vrst na proučevanih traviščih smo določili C-S-R ekološke strategije rastlin. DCA analiza floristične sestave travišč je pokazala, da se popisi na plitkih in globokih tleh smučišča Mašinžaga med sabo jasno ločijo, ter da je floristična sestava popisov na plitkih tleh bolj podobna traviščem volkovij v okolici. Na traviščih smučarske proge Mašinžaga in traviščih v okolici smučišča prevladujejo vrste s CR, CSR, SC ter SC/CSR in R/CR strategijami. Primerjava C-S-R funkcionalnih oznak travišč na smučarski progi je pokazala, da je v popisih na bolj plitkih tleh višji delež S komponente ter nižji delež C komponente v primerjavi s popisi na bolj globokih tleh. Domnevamo lahko o bolj stresnih razmerah na plitkih tleh smučarske proge, saj so takšna tla revna s hranilnimi snovmi, močno zakisana ter občasno tudi zelo suha. Delež R komponente v preučevanih traviščih potrjuje, da so to rastišča, ki so občasno podvržena motnjam (vsakoletnemu mulčenju, teptanju in vsem aktivnostim, povezanih s smučanjem). Prav tako smo ugotovili, da so funkcionalne oznake vegetacije na plitkih tleh Mašinžage bolj primerljive s funkcionalnimi oznakami suhih travišč v okolici smučarske proge (zaradi večje podobnosti rastiščnih razmer) kot v primeru globljih tal.
Ključne besede: travišča, Homogyno-Nardetum, floristična sestava, funkcionalne poteze rastlin, C-S-R ekološke strategije rastlin, funkcionalna oznaka, DCA
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2977; Prenosov: 300
 Celotno besedilo (2,62 MB) |
7. Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. : diplomsko delo univerzitetnega študijaPetra Cvetko, 2010, diplomsko delo/naloga Opis: S črtno kodo se srečujemo vsak dan, saj se nahaja na vseh izdelkih, ki jih je moţno kupiti. Pojavlja pa se nova tehnologija, ki lahko v veliki meri izpodrine uporabo črtne kode. Danes pomeni radiofrekvenčna identifikacija prednost pred drugimi podjetji, kmalu pa lahko postane pogoj za obstanek. Pri nas jo zaenkrat uporabljamo za identifikacijo ljudi, označitev ţivali, plačilo cestnine in v avtomobilskih kodnih ključih. V osnovi sistem predstavlja komunikacijo med radiofrekvenčno oznako in čitalcem. Dnevni pretok velike količine blaga zahteva usklajeno dobavno verigo. Radiofrekvenčna tehnologija prinaša veliko prednosti. Največje prednosti so: sledljivost, avtomatizacija postopkov, hitro zajemanje podatkov in ponovno vpisovanje podatkov. Radiofrekvenčna tehnologija pa prinaša tudi določene slabosti. Cena vpeljave je prva slabost, na katero pomislimo, sledijo še vpojnost radiofrekvenčnega signala, varnost podatkov in elektromagnetne motnje. Začetni stroški uvedbe so visoki, vendar so izboljšave v proces materialnih tokov očitne.
Ključne besede: radiofrekvenčna oznaka, dobavna veriga, sledljivost, stroški, materialni tokovi
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1990; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,09 MB) |
8. PROTOTIP PRILAGODLJIVEGA BRALNIKA RFIDJože Strožič, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek načrtovanja in izdelave prilagodljivega RFID bralnika. Na osnovi fizikalnih lastnosti, frekvenčnega področja in različnih načinov kodiranja
je teoretično zasnovan splošen sistem, ki je primeren za uporabo v katerem koli področju širokega spektra uporabe tehnologije RFID. Izdelan prototip podpira branje oznak na frekvenčnem področju 125 kHz z amplitudno moduliranim načinom prenosa podatkov. Predstavljen je celoten postopek načrtovanja in izdelave prototipa. Jedro naloge predstavlja programsko dekodiranje prebranega signala z mikrokrmilnikom 16F628A. Prototip zazna in dekodira oznako ter izpiše njeno identifikacijsko številko.
Ključne besede: RFID, kodiranje, mikrokrmilnik, program, oznaka
Objavljeno: 11.07.2013; Ogledov: 1555; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,63 MB) |
9. Postopek uveljavitve pravilnika o varnosti strojev za robotizirano proizvodno celicoBorut Želodec, 2013, diplomsko delo Opis: V podjetju Cablex-M d.o.o. iz Mežice so na osnovi lastne ideje postavili robotizirano proizvodno celico za pritrjevanje vezic na kabelske snope. Ker se podjetje ozavešča pomena kakovosti in varnosti v podjetju, se je odločilo proizvodno robotsko celico varnostno nadgraditi, da bo ustrezala evropskim direktivam za pridobitev oznake CE. Namen te diplomske naloge je, da omenjena proizvodna robotska celica pridobi oznako CE. Diplomska naloga vsebuje kratke teoretične osnove s področja standardizacije in oznake CE, opis in primerjavo proizvodne robotske celice z zahtevami standarda ISO 10218-2:2011, varnostno nadgraditev celice, izdelavo tehnične dokumentacije, ter izjavo o skladnosti.
Ključne besede: Standardizacija, robotika, robotska celica, direktive, Pravilnik o varnosti strojev, ISO 10218-2:2011, oznaka CE, izjava o skladnosti.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1378; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,78 MB) |
10. Mikrostruktura industrijsko kontinuirno ulite Ni-superzlitine GMR 235Franc Zupanič, Tonica Bončina, Alojz Križman, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskali smo mikrostrukturo horizontalno kontinuirno ulitega droga Ni-superzlitine GMR 235 s premerom 50 mm, da bi pojasnili procese pri litju. Mikrostruktura je bila sestavljena iz matice γ (trdne raztopine na osnovi niklja), v kateri so bili izločki γ'(Ni3(Al, Ti)). Pretežno v meddendritnem prostoru so bile {e naslednje faze: karbid MC ((Mo,Ti)C), borid M3B2 – ((Mo,Cr)3B2) ter karbonitrid Ti(C, N). Velikost, oblika in porazdelitev faz je bila odvisna od lokalnih strjevalnih razmer. Podrobneje smo raziskali območji okoli primarne in sekundarne oznake, ki nastaneta zaradi načina vleka in konstrukcije kokile. Mikrostrukturna karakterizacija na teh mestih je omogočila vpogled v procese, ki potekajo pri nastajanju trdne skorje pri strjevanju. To znanje potrebujemo pri optimiranju procesnih parametrov, da bi dosegli zanesljivo kontinuirno litje ter zahtevano kakovost droga.
Ključne besede: kontunuirno litje, Ni-superzlitina, GMR 235, mikrostruktura, primarna oznaka, sekundarna oznaka
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 865; Prenosov: 75
Celotno besedilo (176,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
