| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj trenda zelenega potrošnika
Asja Frangež, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Ker resnosti okoljskih problemov postajajo del vsakdanjika, ter se jih čedalje bolj vsak posameznik zaveda, posledično prihaja v ospredje tudi okolju prijazen način življenja. Veliko vlogo pri okolju prijaznejšemu načinu življenja pa ima potrošnja oziroma nakupne odločitve posameznikov. Ker okolju prijazno nakupno vedenje predstavlja osnovo okolju prijaznega življenjskega sloga, smo se odločili za raziskavo potrošnikovega zavedanja se o resnosti okoljskih problemov, usmerjenosti potrošnika v nakup zelenega izdelka ter pripravljenosti plačati več za eko-označen izdelek. Pristop k zastavljenemu delu pa se nanaša na že raziskovan problem, ki ga je raziskal M. Vrbič, leta 2006, v svoji diplomski nalogi, tako smo v večjem delu raziskave delali primerjavo rezultatov med letoma 2006 in 2019. Z kvantitativno metodo, povzeto anketo Vrbiča (2006), smo za raziskavo dobili strukturo anketirancev, s katero smo se izredno približali strukturi anketirancev iz leta 2006, kar nam je omogočilo dobro primerjavo. Ugotovili smo, da se trend zelenega potrošnika veča. Ljudje dobijo v večji meri, kot do leta 2006, ogromno različnih informacij o aktualnih okoljskih problemih skozi medije in socialna omrežja, posledično so bolje informirani o tem, kako pomembno je okolju prijazno vedenje in sledenje trendu zelenega potrošnika. Vse bolj se odločajo za nakupe zelenih izdelkov oziroma izdelkov z eko oznako, ki jim je v nakupnih situacijah pomembna. Vse to nakazuje na povezanost večanja trenda zelenega potrošnika s širjenjem in večanjem zelenega marketinga oziroma svetovnega trga zelenih izdelkov.
Ključne besede: zeleni potrošnik, zeleni izdelki, eko-oznaka, potrošnja, okolju prijazno vedenje
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 322; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

2.
Študija zamenjave obstoječe tehnologije manipulacije s paketi na pošti slovenijez rfid tehnologijo
Simon Bukanovsky, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo proučili, kako je sestavljena RFID-tehnologija, na kakšnih tehnoloških principih deluje, kakšne standarde upošteva, kje se v praksi uporablja in kakšne so njene omejitve. Opisali smo logistične procese prenosa pošiljk na Pošti Slovenije in izmerili čase, potrebne za izvedbo posamezne operacije v fazi priprave dostave. Ker je Pošta Slovenije pred kratkim prešla na nov dostavni modul, nas je zanimalo, v kolikšni meri so se spremenili časi posameznih faz v pripravi dostave. Na opisane logistične operacije smo teoretično implementirali RFID-tehnologijo ter ugotovili pozitivne in negativne učinke, ki jih ta tehnologija prinaša. Izmerjene čase smo primerjali s tistimi, ki bi bili potrebni za pripravo dostave z RFID-tehnologijo, in ugotovili časovne prihranke predlagane rešitve. V zadnji fazi smo proučili višino potrebne investicije in izdelali ekonomiko projekta po postopku, ki ga uporablja Pošta Slovenije, s katero smo ugotovili smiselnost implementacije te rešitve.
Ključne besede: RFID, pasivna oznaka, Pošta Slovenije, logistični procesi, paketna manipulacija.
Objavljeno: 14.04.2017; Ogledov: 874; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

3.
Zasnova naprave za merjenje trgalne sile ter potrditev skladnosti z evropskimi direktivami
Klemen Oprešnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je od zamisli neke naprave do izdelave le-te potrebno upoštevati določene smernice, pravilnike in ostale zakonodajne dokumente. V diplomskem delu so opisani postopki od zasnove naprave za merjenje trgalne sile do pridobitve oznake CE, ki je nujna pri postavljanju nove naprave v proizvodnjo oziroma na trg. Na začetku dela je opisan postopek ugotavljanja skladnosti ter naprava za merjenje trgalne sile. V nadaljevanju so predstavljene zakonodajne zahteve in direktive, ki jih je bilo potrebno upoštevati, da ima naprava zagotovljeno ustrezno varnost in je primerna za uporabo v podjetju Gorenje Orodjarna d.o.o.
Ključne besede: Evropska direktiva, stroj za merjenje sile, oznaka CE, ugotavljanje skladnosti
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 992; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

4.
Geografska označba in/ali blagovna znamka - kakovostno vino JANŽEVEC
Brigita Kočar Senekovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Označbe porekla in geografske označbe, ki jih v tem delu obravnavamo pod pojmom geografske označbe, ter blagovne znamke, spadajo med pravice intelektualne (industrijske) lastnine. Gre za pravice, ki imajo medsebojno podobnost, hkrati pa jih ločuje individualnost blagovne znamke ter jasna identifikacija proizvajalca znamke na eni strani in kolektivnost geografske označbe ter vezanost proizvodnje na določeno območje na drugi strani. Podobnosti med geografskimi označbami in blagovnimi znamkami velikokrat povzročajo konflikte med obema pravicama, pravila reševanja teh konfliktov pa so različna tako na nivoju nacionalnega prava kot mednarodnega prava in prava EU. V tem delu se teh konfliktov lotevamo skozi najnovejšo ureditev na področju geografskih označb za vina ter nacionalnih znamk in znamk EU. V magistrskem delu je za izbran vinski proizvod Janževec opravljena analiza zaščite tega proizvoda pri Uradu za intelektualno lastnino, ob hkratnem raziskovanju morebitnega obstoja zaščite geografske označbe za ta proizvod na nacionalni ravni oz. v okviru prava EU. Ugotovitev, da vino Janževec ni zaščiten kot geografska označba, saj za to vino postopek zaščite tako na nacionalni kot ravni EU ni bil izveden, ampak spada med bela vina, ki izhajajo iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija in izpolnjuje kriterije za kakovostno vino ZGP, pri čemer pa tudi izpeljanka njegovega imena ne odkazuje na geografsko območje, na katerem je bilo pridelano grozdje, potrjuje, da je vino Janževec blagovna znamka, registrirana pri pristojnem nacionalnem uradu. Tako je kot rezultat v naslovu dela izpostavljene dileme: geografska označba in/ali blagovna znamka, mogoče zapisati, da je Janževec blagovna znamka, ki je zagotovo pridobila svoj razlikovalni učinek z dolgotrajno uporabo, s svojo 40-letno prisotnostjo na trgu.
Ključne besede: geografska označba, označba porekla, blagovna znamka, kolektivna znamka, Urad za intelektualno lastnino, vino, kakovostno vino ZGP, Janževec, oznaka geografskega porekla vina, tradicionalni izraz za vino.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1478; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
Modeliranje robotiziranega proizvodnega sistema izdelave listnatih vzmeti s programskim paketom Robostudio
Uroš Potočnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Robotizacijo prinaša pozitivne učinke, ki pomenijo večjo produktivnost ter kvalitetnejše izdelke. Zaradi vse večjega razvoja, roboti zajemajo vedno večji delež v fazah serijske proizvodnje. V diplomskem delu bom izdelal simulacijo robotske celice, ki je namenjena izdelavi listnatih vzmeti in razporeditve strojev, na kateri se bodo izdelovale vzmeti. Za njeno izdelavo bom uporabil CAD modele, ki sem jih dobil iz podjetja Oprema Ravne d. o. o. . Proizvodnja linija je sestavljena iz treh robotov, ogrevalne peči, ravnalne preše, krivilne preše in kalilnega bazena. Za izdelavo diplomskega dela bom uporabil programski paket Robot studio. V začetku bom opisal nekaj splošnega o robotih in njihovem delovanju, nadaljeval bom z najpomembnejšimi standardi, ki so pomembni za izdelavo robotskih celic.
Ključne besede: robotika, robotska celica, industrijski roboti, standardizacija, tehnološki sistem, oznaka CE, ISO 10218-1 in ISO 10218-2
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1006; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

6.
Mikrostruktura industrijsko kontinuirno ulite Ni-superzlitine GMR 235
Franc Zupanič, Tonica Bončina, Alojz Križman, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Raziskali smo mikrostrukturo horizontalno kontinuirno ulitega droga Ni-superzlitine GMR 235 s premerom 50 mm, da bi pojasnili procese pri litju. Mikrostruktura je bila sestavljena iz matice γ (trdne raztopine na osnovi niklja), v kateri so bili izločki γ'(Ni3(Al, Ti)). Pretežno v meddendritnem prostoru so bile {e naslednje faze: karbid MC ((Mo,Ti)C), borid M3B2 – ((Mo,Cr)3B2) ter karbonitrid Ti(C, N). Velikost, oblika in porazdelitev faz je bila odvisna od lokalnih strjevalnih razmer. Podrobneje smo raziskali območji okoli primarne in sekundarne oznake, ki nastaneta zaradi načina vleka in konstrukcije kokile. Mikrostrukturna karakterizacija na teh mestih je omogočila vpogled v procese, ki potekajo pri nastajanju trdne skorje pri strjevanju. To znanje potrebujemo pri optimiranju procesnih parametrov, da bi dosegli zanesljivo kontinuirno litje ter zahtevano kakovost droga.
Ključne besede: kontunuirno litje, Ni-superzlitina, GMR 235, mikrostruktura, primarna oznaka, sekundarna oznaka
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1064; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (176,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Postopek uveljavitve pravilnika o varnosti strojev za robotizirano proizvodno celico
Borut Želodec, 2013, diplomsko delo

Opis: V podjetju Cablex-M d.o.o. iz Mežice so na osnovi lastne ideje postavili robotizirano proizvodno celico za pritrjevanje vezic na kabelske snope. Ker se podjetje ozavešča pomena kakovosti in varnosti v podjetju, se je odločilo proizvodno robotsko celico varnostno nadgraditi, da bo ustrezala evropskim direktivam za pridobitev oznake CE. Namen te diplomske naloge je, da omenjena proizvodna robotska celica pridobi oznako CE. Diplomska naloga vsebuje kratke teoretične osnove s področja standardizacije in oznake CE, opis in primerjavo proizvodne robotske celice z zahtevami standarda ISO 10218-2:2011, varnostno nadgraditev celice, izdelavo tehnične dokumentacije, ter izjavo o skladnosti.
Ključne besede: Standardizacija, robotika, robotska celica, direktive, Pravilnik o varnosti strojev, ISO 10218-2:2011, oznaka CE, izjava o skladnosti.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1539; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

8.
PROTOTIP PRILAGODLJIVEGA BRALNIKA RFID
Jože Strožič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek načrtovanja in izdelave prilagodljivega RFID bralnika. Na osnovi fizikalnih lastnosti, frekvenčnega področja in različnih načinov kodiranja je teoretično zasnovan splošen sistem, ki je primeren za uporabo v katerem koli področju širokega spektra uporabe tehnologije RFID. Izdelan prototip podpira branje oznak na frekvenčnem področju 125 kHz z amplitudno moduliranim načinom prenosa podatkov. Predstavljen je celoten postopek načrtovanja in izdelave prototipa. Jedro naloge predstavlja programsko dekodiranje prebranega signala z mikrokrmilnikom 16F628A. Prototip zazna in dekodira oznako ter izpiše njeno identifikacijsko številko.
Ključne besede: RFID, kodiranje, mikrokrmilnik, program, oznaka
Objavljeno: 11.07.2013; Ogledov: 1683; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

9.
Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. : diplomsko delo univerzitetnega študija
Petra Cvetko, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: S črtno kodo se srečujemo vsak dan, saj se nahaja na vseh izdelkih, ki jih je moţno kupiti. Pojavlja pa se nova tehnologija, ki lahko v veliki meri izpodrine uporabo črtne kode. Danes pomeni radiofrekvenčna identifikacija prednost pred drugimi podjetji, kmalu pa lahko postane pogoj za obstanek. Pri nas jo zaenkrat uporabljamo za identifikacijo ljudi, označitev ţivali, plačilo cestnine in v avtomobilskih kodnih ključih. V osnovi sistem predstavlja komunikacijo med radiofrekvenčno oznako in čitalcem. Dnevni pretok velike količine blaga zahteva usklajeno dobavno verigo. Radiofrekvenčna tehnologija prinaša veliko prednosti. Največje prednosti so: sledljivost, avtomatizacija postopkov, hitro zajemanje podatkov in ponovno vpisovanje podatkov. Radiofrekvenčna tehnologija pa prinaša tudi določene slabosti. Cena vpeljave je prva slabost, na katero pomislimo, sledijo še vpojnost radiofrekvenčnega signala, varnost podatkov in elektromagnetne motnje. Začetni stroški uvedbe so visoki, vendar so izboljšave v proces materialnih tokov očitne.
Ključne besede: radiofrekvenčna oznaka, dobavna veriga, sledljivost, stroški, materialni tokovi
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 2144; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
Funkcionalni pristop pri analizi sekundarne sukcesije na smučarski progi na Rogli (Pohorje, SV Slovenija)
Ervin Potnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vegetacijo na smučarski progi Mašinžaga (Rogla, Pohorje, SV Slovenija). Proga je nastala leta 1980 na mestu nekdanjega gozda oz. delno na mestu, kjer so bili oligotrofni travniki. Osnovna cilja diplomske naloge sta bila (1) primerjava floristične sestave in spektrov življenjskih strategij rastlin (definirane po Grime-ovem C-S-R modelu) v sestojih travišč na smučišču Mašinžaga, ki so se razvili v procesu naravne sukcesije v zadnjih 30 letih glede na globino tal (plitka in globoka tla) ter (2) ugotoviti, kakšne so podobnosti oz. razlike v floristični sestavi ter C-S-R ekoloških strategijah rastlin med travišči na smučarski progi Mašinžaga ter travišči vitalne združbe volkovja (asociacija Homogyno-Nardetum) v okolici. Analizirali smo 55 fitocenoloških popisov travišč na smučarski progi in tipičnih oligotrofnih travišč (asociacije Homogyne-Nardetum) v okolici. Za 11 od skupno 57 popisanih rastlinskih vrst na proučevanih traviščih smo določili C-S-R ekološke strategije rastlin. DCA analiza floristične sestave travišč je pokazala, da se popisi na plitkih in globokih tleh smučišča Mašinžaga med sabo jasno ločijo, ter da je floristična sestava popisov na plitkih tleh bolj podobna traviščem volkovij v okolici. Na traviščih smučarske proge Mašinžaga in traviščih v okolici smučišča prevladujejo vrste s CR, CSR, SC ter SC/CSR in R/CR strategijami. Primerjava C-S-R funkcionalnih oznak travišč na smučarski progi je pokazala, da je v popisih na bolj plitkih tleh višji delež S komponente ter nižji delež C komponente v primerjavi s popisi na bolj globokih tleh. Domnevamo lahko o bolj stresnih razmerah na plitkih tleh smučarske proge, saj so takšna tla revna s hranilnimi snovmi, močno zakisana ter občasno tudi zelo suha. Delež R komponente v preučevanih traviščih potrjuje, da so to rastišča, ki so občasno podvržena motnjam (vsakoletnemu mulčenju, teptanju in vsem aktivnostim, povezanih s smučanjem). Prav tako smo ugotovili, da so funkcionalne oznake vegetacije na plitkih tleh Mašinžage bolj primerljive s funkcionalnimi oznakami suhih travišč v okolici smučarske proge (zaradi večje podobnosti rastiščnih razmer) kot v primeru globljih tal.
Ključne besede: travišča, Homogyno-Nardetum, floristična sestava, funkcionalne poteze rastlin, C-S-R ekološke strategije rastlin, funkcionalna oznaka, DCA
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 3138; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici