Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Vpliv različnih sistemov osnovne obdelave koruzišča na pridelek ozimne pšenice : diplomsko delo
Marko Škrobar, 2023, diplomsko delo

Opis: Kmetovalci zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer in zaradi optimizacije delovnih procesov v pridelavo vedno pogosteje vključujejo sisteme obdelave tal, ki ne vključujejo oranja. Namen naloge je bil preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov obdelave koruzišča po žetvi ter pripravo površine za setev ozimne pšenice. Poskus je vključeval štiri različne načine obdelave in priprave tal, in sicer obdelava s plugom (KO), obdelava z diskastim rahljalnikom (DR), obdelava z rahljalnikom z nogačami (RN) ter sistem neposredne setve (NT). Število vzniklih rastlin, število rastlin po prezimitvi, produktivno razraščanje in pridelek zrnja ozimne pšenice se pri obeh sistemih ohranitvene obdelave (DR, RN) statistično značilno ni razlikoval od konvencionalne obdelave tal (KO). Pri merjenju zbitosti tal smo ugotovili, da so bila tla statistično značilno najbolj zbita v sistemu NT obdelave. Rezultati naloge kažejo, da lahko sistemi brez oranja zagotavljajo primerljiv in kakovosten pridelek zrnja ozimne pšenice tudi, če pri tem ne uporabljamo posebej za ta sistem oblikovanega orodja ali strojev. Menimo, da bodo v prihodnosti alternativni načini obdelave tal vedno bolj razširjeni na našem območju, tudi na manjših in srednje velikih kmetijah.
Ključne besede: ohranitvena obdelava, direktna setev, zbitost tal, pridelek, ozimna pšenica.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,01 MB)

VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA OKOLJSKI ODTIS PRI OZIMNI PŠENICI
Anja Košič, 2014, diplomsko delo

Opis: Okoljski odtis (ecological footprint) predstavlja biološko produktivno površino tal in morja, ki ga potrebujemo za zadovoljitev naših potreb in za porabo onesnaženja, ki ga proizvedemo pri našem delu oziroma dejavnosti. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako različni načini obdelave tal pri pridelavi ozimne pšenice vplivajo na spust ogljikovega dioksida v okolje oziroma kakšen je okoljski odtis pri konvencionalni, konzervirajoči obdelavi tal in pri direktni setvi. Cilj diplomske naloge je, s pomočjo spletnega programa, ugotoviti, kateri način obdelave tal je najbolj primeren za pridelavo ozimne pšenice ob doseganju največjega ekonomskega učinka, največjega pridelka in najmanjšega izpusta ogljika v okolje. Na posestvu Perutnine Ptuj d.d. je bil izveden poljski poskus na dveh GERK-ih z različnim tipom tal. Na obeh lokacijah so bili izvedeni trije različni načini obdelave tal. Največji okoljski odtis pustimo s konzervirajočo obdelavo tal in znaša na GERK-u Center 157,3 ha in na GERK-u Gorica 134,8 ha. Najmanjši odtis pa pustimo pri direktni setvi in znaša na GERK-u Center 120,2 ha in GERK-u Gorica 113,7 ha. Optimalen način obdelave tal, glede na okoljski odtis, je konvencionalna obdelava tal, saj spusti v okolje srednjo vrednost ogljika in zadovoljiv končni pridelek.
Ključne besede: okoljski odtiS, ozimna pšenica, konvencionalna obdelava tal, konzervirajoča obdelava tal, direktna setev
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2930; Prenosov: 283
Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 1.88 sek.

Na vrh